Jedro

Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odločba o prekršku Specializirane enote za nadzor prometa št. ... z dne 2. 4. 2020 ne odpravi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo in odločbo o prekršku Specializirane enote za nadzor prometa št. ...z dne 2. 4. 2020 spremenilo tako, da je odločbo o prekršku odpravilo.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku (1. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba prekrškovnega organa je bila vročena vlagatelju zahteve za sodno varstvo v izjasnitev. V odgovoru na pritožbo zagovornica pravne osebe pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje kot pravilni in prekrškovnemu organu očita, da je očitno prezrl spremembo pristojnosti po noveli ZSes-1C in ob sklicevanju na sodbo Višjega sodišča v Celju PRp 12/2021 z dne 10. 2. 2021 predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Z uvodoma navedeno odločbo o prekršku je prekrškovni organ samostojnega podjetnika spoznal za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku 5. člena ZCes-1 in mu izrekel globo 4.000,00 EUR, ker je pri njemu zaposleni voznik v zvezi z opravljanjem dejavnosti samostojnega podjetnika in uporabi sredstev samostojnega podjetnika parkiral priklopno vozilo na prometni površini avtocestnega postajališča, ki je namenjeno krajšemu postanku udeležencev cestnega prometa in kjer je parkiranje dovoljeno za dvojni čas enega počitka, čeprav priklopno vozilo ni bilo poškodovano in ni bilo navzven vidnih napak na vozilu, s čimer je kršil določilo šestega odstavka 5. člena ZCes-1. 6. Sodišče prve stopnje je v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločbe o prekršku v skladu s 62.a členom ZP-1 ugotovilo, da je v hitrem postopku prišlo do kršitve prve alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1, ker o prekršku ni odločal stvarno pristojni prekrškovni organ. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da nadzor nad določbami šestega odstavka 5. člena ZCes-1 v skladu z drugim odstavkom 106. člena ZCes-1 izvajajo cestninski nadzorniki, ki so v skladu s tretjim odstavkom 121. člena ZCes-1 tudi prekrškovni organ za prekrške iz šestega odstavka 5. člena in 5.a člena tega zakona, če so prekrški storjeni na avtocestah in hitrih cestah.

7. Zagovornica v odgovoru na pritožbo sicer pravilno izpostavlja, da je taka odločitev sodišča prve stopnje skladna s stališčem, ki izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Celju PRp 12/2021 z dne 19. 2. 2021, v kateri je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da glede na spremembe ZCes-1, ki so bile sprejete z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah (ZCes-1C), ki je spremenil besedilo petega in šestega odstavka 5. člena ZCes- 1 ter 121. člen ZCes-1, obravnavanje prekrškov po šestem odstavku 5. člena ZCes-1 ni več v pristojnosti policije, temveč cestninskih nadzornikov. Vendar je to stališče bilo spremenjeno s sklepom Višjega sodišča v Celju PRp 57/2021 z dne 8. 6. 2021, v katerem je to pritožbeno sodišče pojasnilo, da drugi odstavek 121. člena ZCes-1 določa, da sta policija in občinsko redarstvo prekrškovna organa za prekrške iz 4., 5., 6., 30., 31., 31.a, 31.b, 32., 34., 34.b, 36., 37., 107., 109., 110. in 111. člena tega zakona, storjene na cestah, ki jih nadzorujejo v okviru svoje pristojnosti,1 da ima policija ima na podlagi 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) pristojnost za nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, med katere spadajo tudi avtoceste in avtocestna počivališča, saj gre nedvomno za javne prometne površine, ter da tretji odstavek 121. člena ZCes-1 določa, da so cestninski nadzorniki prekrškovni organ za prekrške iz šestega odstavka 5. člena in 5.a člena tega zakona, storjene na avtocestah in hitrih cestah, policisti pa tudi za prekrške iz 5.a člena tega zakona.2

8. Drugi odstavek 121. člena ZCes-1 torej eksplicitno določa pristojnost za prekrške po (celotnem) 5. členu ZCes-1, policijo in občinsko redarstvo kumulativno tako, da sta oba prekrškovna organa za naštete prekrške storjene na cestah, ki jih nadzorujejo v okviru svojih pristojnosti, tretji odstavek 121. člena ZCes-1 pa določa pristojnost (tudi) cestninskih nadzornikov tj. prekrškovnega organa DARS, vendar le za prekrške iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 in prekrške iz 5.a člena tega zakona, če so storjeni na avtocestah in hitrih cestah, za kar občinsko redarstvo na avtocestah in hitrih cestah ni pristojno, je pa pristojen prekrškovni organ tudi policija. Namen zakonodajalca torej ni bil izključiti pristojnost policije za obravnavanje prekrškov po šestem odstavku 5. člena ZCes-1, temveč uvesti pristojnost dodatnega prekrškovnega organa za prekrške, ki so storjeni na avtocestah in hitrih cestah, saj ni nobenega dvoma o tem, da cestni promet na avtocestah in počivališčih nadzira tudi policija na podlagi splošnega pooblastila iz 4. člena ZNPPol. Na ta način se zagotavlja doslednejše upoštevanje tega pravila, saj nadzor opravlja večje število oseb. Kljub nomotehnično zapletenemu oz. nespretnemu zapisu v 106. in 121. členu ZCes-1 je tako treba šteti, da sta za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki DARS. Ker sta tako pristojna dva prekrškovna organa, je ob upoštevanju 21. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se ga v hitrem postopku o prekršku smiselno uporablja na podlagi 49. in 58. člena ZP-1, za obravnavanje konkretnega prekrška pristojna Specializirana enota za nadzor prometa, ker je prej začela postopek o prekršku.

9. Sodišče prve stopnje je torej z izpodbijano odločitvijo, da se odločba o prekršku Specializirane enote za nadzor prometa odpravi, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, saj je zmotno ocenilo, da Specializirana enota za nadzor prometa ni pristojen prekrškovni organ za obravnavanje tega prekrška, taka bistvena kršitev določb postopka pa je imela za posledico, da sodišče prve stopnje ni presojalo utemeljenosti zahteve za sodno varstvo, torej je vplivala na zakonitost sodbe.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da je odločilo, da se odločbi prekrškovnega organa ne odpravita (četrti odstavek 163. člena ZP-1).

11. V posledici take odločitve bo moralo sodišče prve stopnje ponovno opraviti uradni preizkus glede ostalih pogojev iz 62. a člena ZP-1 (razen pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1) ter ob ugotovitvi, da niso podani nobeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, vsebinsko presojati vloženo zahtevo za sodno varstvo ter odločiti o njeni utemeljenosti.

1 Tudi prvi odstavek 106. člena ZCes-1 določa, da nadzor nad določbami 4., 5., 6., 30., 31., 31.a, 31.b, 32., 34., 34.b, 36., 37., 107., 109., 110. in 111. člena tega zakona izvajajo na javnih cestah policisti, na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in državnih cestah v naseljih pa tudi občinski redarji. 2 Drugi odstavek 106. člena ZCes-1 določa, da nadzor nad določbama šestega odstavka 5. in 5.a člena tega zakona izvajajo cestninski nadzorniki, nadzor nad določbo 5.a člena tega zakona pa tudi policisti.