Jedro

Ker drugotoženka ni bila stranka pogodbe, je odločitev sodišča, da iz tega pravnega naslova ne more biti pasivno legitimirana, pravilna.

Izrek

I. Pritožba prvotoženke se zavrže. II. Pritožba tožnice se zavrne ter se delna sodba (točka II izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je po tožbenih trditvah s prvotoženko sklenila pogodbo in na njeni podlagi plačala 5.000.000,00 SIT. Prvotoženka je bila zastopana po drugotožencu. Ker meni, da je pogodba nična, zahteva najprej ugotovitev, da je „predpogodba za nepremičnino“ brez pravnega učinka. Nadalje zahteva, da sta toženki dolžni tožnici solidarno plačati 5.000.000,00 SIT (sedaj 20.864,63 EUR) s pripadajočimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je najprej zavrnilo predlog tožnice za izdajo sodbe na podlagi pripoznave proti prvotoženki. Ker drugotoženka na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje v delu zoper drugotoženko razsodilo na podlagi 318. člena ZPP (1). Presodilo je, da tožba glede drugega toženca ni sklepčna, zato je zahtevek proti njemu zavrnilo.

3. Proti sodbi vlagata pritožbi tožnica in prva toženka.

4. Prvotoženka vlaga laično pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga. Zaradi narave odločitve pritožbenih navedb pritožbeno sodišče tu ne bo povzemalo.

5. Tožnica se v svoji pritožbi sklicuje na zmotno uporabo materialnega prava. Trdi, da je že v tožbeni povesti smiselno navedla, da jo je drugi toženec prevaral, ko je zatrjeval, da je prodano stanovanje v lasti prvotoženke. To se je kasneje izkazalo za neresnično. S tem naj bi drugi toženec storil kaznivo dejanje goljufije. Iz takega nedopustnega ravnanja drugega toženca je tožnici nastala škoda. Zato je po stališču pritožnice drugi toženec tožnici odškodninsko odgovoren. Ne strinja se z izpodbijano sodbo, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz tožbenih navedb. Meni, da bi moralo sodišče izdati ugodilno zamudno sodbo.

6. Vse stranke so bile z vloženima pritožbama seznanjene. Nihče ni podal odgovora na pritožbo.

7. Pritožba prve toženke ni dovoljena. Pritožba tožnice je dovoljena, vendar neutemeljena.

O pritožbi prvotoženke:

8. Prvotoženka nima pravnega interesa za pritožbo proti izpodbijani sodbi, saj gre za delno sodbo in se odločitev nanaša zgolj na drugotoženca (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ker je tako, jo je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 351. člena ZPP zavrglo.

O pritožbi tožnice:

9. Sodišče je izdalo delno zamudno sodbo. Z njo je zavrnilo zahtevek zoper drugotoženca. Tako je storilo, ker je ugotovilo, da je tožba zoper njega nesklepčna. Pogodbeni stranki sta bili tožnica in prvotoženka. Tožba je zasnovana tako, da je podlaga za zahtevek glede ničnosti nemogoč predmet izpolnitve, denarni zahtevek pa je v resnici kondikcijski zahtevek po 87. členu OZ (2). Ker drugotoženka ni bila stranka pogodbe, je odločitev sodišča, da iz tega pravnega naslova ne more biti pasivno legitimirana, pravilna.

10. Lahko bi bila pasivno legitimirana, če bi šlo za samostojen odškodninski delikt drugotoženca. A v tem primeru bi morala tožnica zatrjevati, da drugotoženec pri sklepanju pogodbe ni nastopal kot personalni substrat prvotoženke, marveč je zgolj izrabil ta videz, da bi prišel do koristi. Zatrjevati bi morala torej dejanski stan spregleda pravne osebnosti iz 6. člena tedaj veljavnega ZGD (3). Tega tožnica ni storila. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da so bile njene navedbe v tej smeri povsem pavšalne in nezadostne. Čim je tako, ugodilne zamudne sodbe ni bilo mogoče izdati zaradi nesklepčnosti. Edina druga možnost v danem procesnem položaju je bila po tedaj veljavnem besedilu ZPP (sodba prve stopnje je s 25.11.2005) ta, da se nesklepčen tožbeni zahtevek takoj zavrne. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo tedaj veljavno določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP.

11. Ker bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, je pritožba neutemeljena. Ker ob tem niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Procesno pooblastilo je podano v 353. členu ZPP.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 do Uradni list RS, št. 69/2005).

(2) Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001).

(3) Uradni list RS, št. 30/1993 do Uradni list RS, št. 139/2004.