Jedro

Ko je pristojnost za sojenje prenesena na drugo sodišče na podlagi 105.a člena ZS, zgolj dejstvo, da imajo stranke dodatno pot in s tem dodatne stroške, ne more biti razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, pač pa morajo biti za to podani posebej tehtni razlogi.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Med pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem na Ptuju poteka gospodarski spor zaradi plačila 231.875,00 EUR s pripadki. To sodišče je zadevo prejelo od Okrožnega sodišča v Celju na podlagi prenosa pristojnosti v skladu s 105.a členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS).

2. Okrožno sodišče na Ptuju je Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog tožene stranke za delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v katerem navaja, da imata pravdni stranki sedež na območju Okrožnega sodišča v Celju, z območja tega sodišča je tudi pooblaščenka toženke.

3. Predlog ni utemeljen.

4. V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost. 5. Predsednik skupno neposredno višjega sodišča lahko v skladu s 105.a členom ZS na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. Predsednik sodišča, ki odloči o prenosu pristojnosti, določi število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev (prvi in drugi odstavek 105.a člena ZS). Prenos krajevne pristojnosti na podlagi citirane določbe ZS je ukrep sodne uprave za izenačitev obremenitev med sodišči in odpravo sodnih zaostankov. V slovenskem sistemu krajevnih pristojnosti, ki temelji na personalnem kriteriju (prvi odstavek 46. člena ZPP), je z vidika pravdnih strank v idealnih razmerah praviloma najbolj ekonomično, da se postopek opravi pri krajevno pristojnem sodišču. Prenos krajevne pristojnosti po 105.a členu ZS ima zanje lahko določene neugodne posledice (na primer višji potni stroški), vendar pa ga kljub temu upravičujejo sistemski razlogi, ki državi nalagajo, da sprejme ukrepe za reševanje zadev brez nepotrebnega odlašanja. Za stranko takšen ukrep konkretno pomeni, da se skrajša čas reševanja zadeve in zagotavlja sojenje v razumnem roku.

6. Zato v primeru, ko je pristojnost za sojenje prenesena na drugo sodišče na podlagi 105.a člena ZS, zgolj dejstvo, da imajo stranke dodatno pot in s tem dodatne stroške, ne more biti razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, pač pa morajo biti za to podani posebej tehtni razlogi,1 ki jih Vrhovno sodišče ni našlo.

7. Tehtni razlogi, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP tako ne obstajajo. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

8. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Enako npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 132/2014 z dne 11. 12. 2014, I R 17/2015 z dne 29. 1. 2015, I R 22/2017 z dne 2. 3. 2017, I R 29/2017 z dne 30. 3. 2017, I R 148/2018 z dne 18. 10. 2018, I R 157/2021 z dne 17. 11. 2021 in drugi.