Jedro

Sodišče mora v sklepu omejiti prenos denarne terjatve glede na znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve (razen če gre za nedeljivo terjatev).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se za besedilom "v izterjavo" doda besedilo "in sicer le do višine terjatve po osnovnem sklepu o izvršbi, opr. št. 0001 I 2004/00873 z dne 6. 12. 2004 (za še neplačano glavnico, neplačane obresti in neplačane stroške)".

Upnik je dolžan v roku 15 dni povrniti dolžniku pritožbene stroške v znesku 304,23 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preneslo dolžnikovo terjatev do dolžnikovega dolžnika po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. P 155/2001 z dne 16. 1. 2007, ki je postala pravnomočna 4. 9. 2007, v znesku 11.399,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 1997 do 1. 1. 2002 in v znesku 2.183,34 EUR (pravdni stroški) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na upnika v izterjavo.

Zoper takšno odločitev je dolžnik vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku-ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju-ZIZ). Sodišču prve stopnje je očital, da je v nasprotju z določbo ZIZ, ki določa, da se sme prenos denarne terjatve dovoliti samo za znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve, preneslo njegovo terjatev na upnika v celoti. Pritožnik zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se v skladu z izvršilnim sklepom z dne 6. 12. 2004 navede tudi obseg terjatve, ki se prenese na upnika, zahteva pa še povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno izpodbijani sklep je sklep o prenosu dolžnikove terjatve na upnika v izterjavo, pri čemer je sklep o rubežu te terjatve že pravnomočen (list. št. 26-28). S prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik v skladu s I. odstavkom 120. člena ZIZ pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu. Pri tem je potrebno upoštevati tudi I. odstavek 105. člena ZIZ, ki določa, da se smeta rubež in prenos denarne terjatve dovoliti in opraviti samo za znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve, razen če gre za nedeljivo terjatev.

Pritožniku je zato pritrditi, da bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi citiranih določil ZIZ prenos njegove terjatve v izterjavo omejiti glede na pravnomočni sklep o izvršbi z dne 6. 12. 2004. V nasprotnem primeru bi namreč lahko upnik zahteval od dolžnikovega dolžnika terjatev v celoti ne glede na višino svoje terjatve, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku. Dolžnikovi pritožbi je bilo zato ugoditi in ob pravilni uporabi 120. in 105. člena ZIZ sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeniti (4. točka 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da se prenos dolžnikove terjatve v izterjavo upniku omeji glede na znesek po osnovnem sklepu o izvršbi, opr. št. 0001 I 2004/00873 z dne 6. 12. 2004 (za še neplačano glavnico, neplačane obresti in neplačane stroške).

Ker je pritožnik s pritožbo v celoti uspel, mu mora upnik povrniti potrebne pritožbene stroške (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Te stroške je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in upoštevaje vrednost ene točke 0,459 EUR, na 304,23 EUR, in sicer za sestavo pritožbe 400 točk (tar.št. 27, točka 6 OT), za poročilo stranki 10 točk (tar.št. 39, točka 4 OT), 2% materialnih stroškov (8,2 točki, 13. člen OT), 20% DDV (83,64 točk) in sodno takso v znesku 73,89 EUR. Upnik mu mora povrniti tako odmerjene stroške v roku 15 dni, zamudnih obresti pa pritožnik ni zahteval.