Jedro

Prvi in drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določata pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Tožnika ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobil pravico do pokojnine (na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnil pri toženi stranki).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke, opr. št. P-2020763 z dne 30.12.2002 in z dne 29.8.2001 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Ugotovilo je, da je bila tožniku priznana invalidska pokojnina od 17.10.1998 dalje z odločbo nosilca invalidskega zavarovanja v Republiki Srbski z dne 2.4.1999, tudi z upoštevanjem zaposlitev v Sloveniji. Tožnik je na podlagi 250. člena v zvezi 393. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nad. - ZPIZ-1) lahko uveljavljal pravice do pokojninskega zavarovanja pri toženi stranki, zato zavrnitev zahteve zgolj na podlagi določb 177. člena ZPIZ-1 ni pravilna in zakonita.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je bila tožniku pokojninska doba, ki jo je dopolnil v Sloveniji, že upoštevana pri priznanju pravice do pokojnine v Republiki Srbski. To ob določbi 177. člena ZPIZ-1 pomeni, da za isto pokojninsko dobo ne more pridobiti pravice do pokojnine v Republiki Sloveniji.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik. V reviziji uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je upravičenec do uveljavljanja ustreznih pravic iz pokojninskega zavarovanja na podlagi 250. člena ZPIZ-1. Javni fond za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Srbske je z odločbo z dne 2.4.1999 nezakonito vštel v pokojninsko dobo za odmero pokojnine tudi pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Sloveniji. Poleg tega mu izplačuje pokojnino le do višine pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v Bosni in Hercegovini.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Tožnik uveljavlja sicer tudi revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar ne navede, za katere kršitve naj bi šlo. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni ne moglo ne smelo preizkusiti.

Ob izostanku ustreznega meddržavnega sporazuma je sodišče druge stopnje pri odločanju v sporu pravilno izhajalo iz določbe 177. člena ZPIZ-1. Ta ureja izbirno pravico zavarovanca do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki velja tudi za pridobitev pokojnin v drugih državah, če gre za pravico na podlagi istih pokojninskih obdobij. Te določbe pa ni mogoče razlagati tako, kot meni tožnik, ki je že uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Republiki Srbski. Ta mu je pravico priznal z odločbo z dne 2.4.1999 in pri tem upošteval pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji.

Prvi in drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določata pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Po določbi 8. člena zakona je to tista oseba, ki je v skladu z zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavarovanci, ki so obvezno zavarovani, in tisti, ki se prostovoljno vključujejo v obvezno zavarovanje, so v zakonu natančneje opredeljeni v členih 13 do 34 (drugi del zakona). Med zavarovance (razen izjem) ni mogoče šteti uživalcev pravic, saj so ti že pridobili in uživajo pravice iz zavarovanja. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je namreč prenehanje obveznega zavarovanja, razen izjem, ki so posebej določene (2. odstavek 156. člena ZPIZ-1; glej tudi opredelitev uživalca pokojnine iz 8. člena ZPIZ-1). Tožnika ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobil pravico do pokojnine (na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnil pri toženi stranki). Zato po določbi 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne spada v krog oseb, ki bi bile upravičene do izbire in ki bi s tem imele možnost uveljavljanja pravice do starostne pokojnine v R Sloveniji.

Navedena določba ZPIZ-1, ki pomeni v splošni ureditvi pokojninskega zavarovanja pri nas novost, lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.

Enako odločitev je revizijsko sodišče sprejelo tudi v sodbah, opr. št. VIII Ips 213/2004 z dne 1.2.2005, VIII Ips 248/2005 z dne 28.3.2006 in VIII Ips 75/2006 z dne 9.1.2007. Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.