Jedro

Zakon ne omejuje pravice do objave popravka zgolj na obvestila, izrečena s strani novinarjev, ki pripravljajo prispevek, temveč na obvestila v prispevku kot celoti, torej tudi, če so slednja podana v obliki izjav tretjih oseb, v konkretnem primeru v intervjuju z D. D. kot predstavnico PU. Z razlago 26. člena ZMed, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, bi se izvotlila pravica do popravka kot ustavna pravica, saj bi bilo vedno mogoče prispevke pripravljati in montirati na način, da bi posamezne občutljive izjave izrekali tretji in ne siceršnji avtorji prispevka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „1. Toženka N. N. mora kot odgovorna urednica informativnega programa B objaviti popravek in prikaz nasprotnih dejstev tožnika A. A. z dne 22. 12. 2015 na prispevek z naslovom: „Pri predsedniku X našli konopljo“, ki je bil prikazan v oddaji C, ki se je začela ob 19.00 uri na programu televizije B dne 19. 12. 2015, z naslednjo vsebino: „Pri predsedniku X niso našli konoplje.

Popravljamo vsebino izjav novinarjev K. K. in L. L., ki sta jih podala v oddaji C, v prispevku z naslovom „Pri predsedniku X našli konopljo“ dne 19. 12. 2015 na programu B, in prikazujemo nasprotna dejstva s strani gospoda A. A., predsednika upravnega odbora X: Kriminalisti pri gospodu A. A. niso našli sadik indijske konoplje. To dejstvo potrjuje vsebina policijskega zapisnika o opravljeni hišni preiskavi z dne 9. 12. 2015. Gospod A. A. ni osumljen kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. To dejstvo potrjuje vsebina odredbe o hišni preiskavi z dne 1. 12. 2015. Po pooblastilu A. A. Odvetniška pisarna S., odvetnik D. S.“ navedeno pa objaviti najkasneje v drugi oddaji C na televiziji B oziroma v roku 48 ur po prejemu pravnomočne sodbe, na način, da bo objava popravka prebrana in objavljena s sliko, ter pri tem navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek, da ne bo izvršbe.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.261,76 EUR v petnajstih dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo obveznosti dalje.“

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 761,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je toženka kot odgovorna urednica informativnega programa B dolžna objaviti popravek in prikaz nasprotnih dejstev tožnika z dne 22. 12. 2015 na prispevek z naslovom: „Pri predsedniku X našli konopljo“, ki je bil prikazan v oddaji C na programu televizije B in tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov tožene stranke.

2. Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Graja stališče prvostopnega sodišča, da glede izjave tretje osebe ni mogoče zahtevati objave popravka, saj tožena stranka zanjo ne odgovarja. Opozarja na namen pravice do popravka, ki je v tem, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico odzvati se na informacijo, objavljeno v medijih, ki prikazuje netočna dejstva o njej in so z njo prizadete njene osebnostne pravice. Sodišče ni uporabilo jezikovne, sistemske in ratio legis razlage besedila 26. člena ZMed, saj bi bilo sicer jasno, da zakonodajalec ne razlikuje med različnimi oblikami navedb, podanih v obvestilu (vest, komentar, intervju, povzemanje navedb tretjega ipd.). Sklicuje se na odločbe VSL II Cp 2453/2015, VSL I Cp 1396/2007, VSL I Cp 1397/2007 ter odločbo VS RS II Ips 439/2007. Pravica do popravka je pravica civilnopravne narave, ki nastopi takrat, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do pomanjkljive, popačene in napačne informacije. Tisti, ki je bil s takšno objavo obvestila prizadet v svojih pravicah in interesih, ima zato pravico, da se v spornem obvestilu izjavi na enakovrednem mestu, na način, da je ustvarjeno določeno ravnotežje med medijem in tistim, ki je z obvestilom prizadet. Objava popravka je pravilo in ne izjema.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, je povzdignjena na raven ustavne pravice (40. člen Ustave RS). Konkretizacijo te ustavne pravice predstavljajo določbe Zakona o medijih (ZMed). V skladu s 26. členom ZMed ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega besedila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. Osnovni pogoj za uresničitev te pravice je torej prizadetost posameznikovega interesa ali pravice.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožnik aktivno legitimiran za objavo predlaganega popravka, da sta bila s prispevkom, naslovljenim: „Pri predsedniku X našli konopljo“ prizadeta njegova pravica in interes, in da predlagani popravek v delu, ki glasi: „Kriminalisti pri gospodu A. A. niso našli sadik indijske konoplje. To dejstvo potrjuje vsebina policijskega zapisnika o opravljeni hišni preiskavi z dne 9. 12. 2015,“ ustreza pojmu popravka v smislu določila četrtega odstavka 26. člena ZMed. Omenjenim razlogom, nanizanim v 10., 11., 13. in 14. točki izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče pritrjuje, o ustreznosti tovrstnega popravka pa je bilo že pravnomočno odločeno v odločbah Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1040/2016 z dne 14. 4. 2016(1) in II Cp 1169/2016 z dne 25. 4. 2016(2).

6. Tožnik je s tožbo zahteval tudi objavo popravka z naslednjo vsebino: „Gospod A. A. ni osumljen kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. To dejstvo potrjuje vsebina odredbe o hišni preiskavi z dne 1. 12. 2015.“ Sodišče prve stopnje je v 12. točki sodbe ugotovilo, da je v prispevku izjavo novinarja L.: „A., ki se že leta uspešno otepa preiskovalcev in sumov ...“ dokončala D. D. (PU ...), ki je izjavila: „zlorabe položaja oziroma zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, izneverjenju in pa kaznivemu dejanju pranja denarja ...“. Zavzelo je stališče, da gre za izjavo tretje osebe, za katero tožena stranka ne odgovarja. Ker mora biti skladno z določilom prvega odstavka 27. člena ZMed popravek objavljen brez sprememb in dopolnitev, je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

7. Pritožba utemeljeno graja materialnopravno pravilnost omenjene odločitve. Namen pravice do popravka je zagotavljanje dialoga, ko je treba tistemu, ki je bil prizadet zaradi novinarskega obvestila, omogočiti, da na enakovrednem mestu predstavi svoje stališče. Institut objave popravka je zato ločen od vprašanja, kaj je resnično, ali tisto, kar vsebuje obvestilo, ali tisto, kar vsebuje besedilo popravka, ter odločitev o tem prepušča zainteresirani javnosti.(3) Določilo 26. člena ZMed objavo popravka omejuje na obvestilo, s katerim sta bila prizadeta posameznikova pravica ali interes, pri čemer v tretjem odstavku izrecno določa, da je z izrazom obvestilo mišljena vsaka objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, ne glede na to, ali je bila vsebina objavljena v obliki vesti, komentarja oziroma v kakršnikoli drugi obliki. Zakon torej ne omejuje pravice do objave popravka zgolj na obvestila, izrečena s strani novinarjev, ki pripravljajo prispevek, temveč na obvestila v prispevku kot celoti, torej tudi, če so slednja podana v obliki izjav tretjih oseb, v konkretnem primeru v intervjuju z D. D. kot predstavnico PU ...(4) Z razlago 26. člena ZMed, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, bi se izvotlila pravica do popravka kot ustavna pravica, saj bi bilo vedno mogoče prispevke pripravljati in montirati na način, da bi posamezne občutljive izjave izrekali tretji in ne siceršnji avtorji prispevka.

8. Tožnikova zahteva za objavo popravka v delu, ki se nanaša na očiten sum kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ustreza vsebini popravka po ZMed, saj to trditev zanika in dodaja okoliščino, s katero izpodbija sporne navedbe, ko se sklicuje na vsebino odredbe o hišni preiskavi z dne 1. 12. 2015. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek. Sodišče druge stopnje je na podlagi pete alineje 358. člena ZPP tožnikovi pritožbi ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo, saj ni ugotovilo morebitnih po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih kršitev, ki bi terjale razveljavitev izpodbijane sodbe.

9. Sprememba sodbe ima po drugem odstavku 165. člena ZPP za posledico tudi drugačno stroškovno odločitev. Ker je tožnik v pravdi uspel, mu mora tožena stranka povrniti vse njegove potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP), kar velja tako za stroške prvostopenjskega kot za stroške pritožbenega postopka. Sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Za postopek na prvi stopnji je tožniku priznalo stroške nagrade za sestavo tožbe, prve pripravljalne vloge in prvega naroka za glavno obravnavo v skupnem obsegu 1500 odvetniških točk, kar upoštevajoč vrednost točke 0,459 EUR znaša 688,50 EUR, priznalo pa mu je tudi davek na dodano vrednost in 2% od nagrade za materialne stroške, tako da stroški za odvetniško zastopanje znašajo 856,76 EUR. Tožnik je upravičen tudi do povračila sodne takse za tožbo v višini 405,00 EUR. Tožena stranka mora tako tožniku za stroške prvostopnega postopka plačati znesek 1.261,76 EUR.

10. Tožnikovi pritožbeni stroški znašajo 761,98 EUR in obsegajo izdatek za sestavo pritožbe (625 odvetniških točk), takso za pritožbo (405,00 EUR), 2% materialnih stroškov in 22% DDV. Obveznost plačila zamudnih obresti od stroškov postopka bo nastopila, če toženec stroškov ne bo plačal v izpolnitvenem roku (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s 313. členom ZPP).

Op. št. (1): V zadevi II Cp 1040/2016 je višje sodišče spremenilo prvostopno odločbo ter ugodilo tožbenemu zahtevku na objavo popravka z identično vsebino, kot je predlagana v obravnavani zadevi, pri čemer je bila tožeča stranka X. Op. št. (2): V zadevi II Cp 1164/2016 je višje sodišče ugodilo pritožbi tožnika A. A. in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je dopustilo objavo popravka članka: „Pri predsedniku X policisti našli 200 sadik konoplje“ s podobno oblikovanim popravkom, kot je predlagan v obravnavanem tožbenem zahtevku.

Op. št. (3): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 110/2013. Op. št. (4): Takšno je tudi stališče sodne prakse: odločbi VSL II Cp 2453/2015 in II Ips 36/2011.