Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Napačna uporaba materialnega prava sama po sebi ne predstavlja nobenega od samostojnih obnovitvenih razlogov iz prvega odstavka 96. člena ZUS-1.
Pravo EU nacionalnega sodišča ne obvezuje, da dovoli uporabo pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo v nasprotju z nacionalnimi postopkovnimi pravili, da bi s tem omogočilo odpravo kršitev prava EU.
V nacionalni ureditvi, v kateri obnova sodnega postopka ni mogoča iz razloga upoštevanja pravnih stališč iz sodb sodišč države članice (na primer vrhovnega sodišča, ustavnega sodišča), to ni zahtevano niti za primer stališč iz sodbe Sodišča EU.
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 100. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedopusten zavrglo tožničin predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča IU168/2021-36 z dne 7.7.2023.
2.V razlogih izpodbijanega sklepa Upravno sodišče navaja, da tožnica zatrjuje nastop nove okoliščine, s katero se je seznanila 1ele po izdaji sodbe v obravnavani zadevi, in sicer da je Sodi11e Evropske unije (v nadaljevanju Sodi11e EU) v sodbi C-715/23 z dne 10.7.2025 odločilo, da so lekarni1ke storitve gospodarska dejavnost. S tem se je po njenem mnenju spremenila pravna kvalifikacija klju0dnega dejstva. Za odprtje lekarne ni ve0d potrebna koncesija, temve0d licenca in izpolnjena objektivna merila. Upravno sodi11e ugotavlja, da to7enica uveljavljala zakoniti razlog iz 1. to0dke prvega odstavka 96. 0lena ZUS-1, novo dejstvo pa je navedena sodba Sodi11a EU.
3.Upravno sodi11e je sklenilo, da 7ee na prvi pogled navedena sodba Sodi11a EU ne spada med dejanske okoli0dine in dokaze. Njena vsebina o zna0daju lekarni1ke dejavnosti ni dejstvo, temve0d razlaga materialnega prava - obrazlo7eitev sodne odlo0dbe po naravi stvari ni (novo) dejansko stanje. V tem pogledu sklicevanje na presojo Sodi11a EU ne more voditi do obnove. Poudarilo je, da nepravilna uporaba materialnega prava 7ee sama po sebi ni obnovitveni razlog in da je o0ditno, da si to7enica s predlogom prizadeva za druga0dno pravno stali610de Upravnega sodi11a. Dodalo je 61e, da 0de je to7enica sodbo Sodi11a EU 61tela le kot dokaz, je bila ta izdana po tem, ko se je sodni postopek kon0dal, kar pomeni, da ni obstajala v 0asu izdaje izpodbijane odlo0dbe. Nov dokaz pa mora biti subjektivno nov, vendar objektivno star.
4.To7enica (v nadaljevanju prito7enica) je zoper navedeni sklep vlo7eila prito7ebo. Vrhovnemu sodi11u predlaga, naj prito7ebi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli obnova postopka, kon0danega s pravnomo0dno sodbo Upravnega sodi11a IU168/2021-36 z dne 7.7.2023, oziroma podrejeno, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodi11u v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stro61kov postopka.
5.Prito7enica v prito7ebi v bistvenem navaja, naj Vrhovno sodi11e sodbo Sodi11a EU C-715/23 z dne 10.7.2025 uporabi kot nov pravni element. Opozarja, da ta predstavlja obvezno razlago prava EU z u0dinkom ex tunc, ki druga0dno razre61uje odlo0dilno predhodno pravno vpra61anje prvotnega spora - gospodarsko naravo lekarni1ke dejavnosti, in da je zavr7e7eenje njenega predloga po 100. 0lenu ZUS-1 oprto na zmotno uvrstitev te sodbe pod obnovitveni razlog iz 1. to0dke prvega odstavka 96. 0lena ZUS-1. Prepri0dana je, da naknadna sodba Sodi11a EU, ki druga0dno razre61i odlo0dilno predhodno pravno vpra61anje, upravi0duje vsebinsko obnovo in da predlog za obnovo postopka ne sme biti zavr7een le zato, ker je bila sodba izdana po pravnomo0dnosti ali v drugi zadevi. Po njenem mnenju je treba nacionalna procesna pravila uporabiti v skladu s pravom EU, tako da ne izni0dijo polnega u0dinka obvezne razlage iz sodbe Sodi11a EU C-715/23 z dne 10.7.2025 in da ne prepre0dijo vsebinskega obnovitvenega preizkusa.
6.To7enka na prito7ebo ni odgovorila.
Prito7eba ni utemeljena.
7.V obravnavani zadevi je Upravno sodi11e na podlagi prvega odstavka 100. 0lena ZUS-1 zavrglo prito7en0din predlog za obnovo postopka, kon0danega s pravnomo0dno sodbo Upravnega sodi11a IU168/2021-36 z dne 7.7.2023, ki ga je prito7enica utemeljevala z razlogom iz 1. to0dke prvega odstavka 96. 0lena ZUS-1. V bistvenem je namre0d presodilo, da sodba Sodi11a EU C-715/23 z dne 10.7.2025 ne spada med dejanske okoli0dine in dokaze, saj njena vsebina o zna0daju lekarni1ke dejavnosti ni dejstvo, temve0d razlaga materialnega prava. Nepravilna uporaba prava pa sama po sebi ni obnovitveni razlog. Kot podkrepitveni stali610di je navedlo, da je Upravno sodi11e v navedeni sodbi svojo odlo0ditev naslonilo le na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku (drugi odstavek 96. 0lena ZUS-1), in da je bila navedena sodba Sodi11a EU izdana po zaklju0dku tega sodnega postopka.
8.Prito7enica v prito7ebi ugovarja, da Upravno sodi11e sodbe Sodi11a EU C-715/23 z dne 10.7.2025 ne bi smelo presojati po 1. to0dki prvega odstavka 96. 0lena ZUS-1, temve0d zaradi zahtev prava EU kot novo odlo0dilno pravno okoli0dino - obvezno razlago prava EU z u0dinkom za nazaj, ki zahteva dovolitev obnove postopka.
9.ZUS-1 v prvem odstavku 96. 0lena dolo0da devet razlogov, zaradi katerih se lahko na predlog stranke obnovi postopek, ki je bil pravnomo0dno kon0dan s sodno odlo0dbo. V skladu z 99. 0lenom ZUS-1 je treba v predlogu za obnovo med drugim navesti razloge za obnovo in dokaze oziroma okoli0dine, ki razloge verjetno izkazujejo (2. to0dka). 0de stranka ne izka7ee, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten, sodi610de predlog s sklepom zavr7ee (prvi odstavek 100. 0lena ZUS-1).
10.Vrhovno sodi11e ugotavlja, da je v obravnavani zadevi prito7enica svoj predlog za obnovo postopka, kon0danega s pravnomo0dno sodbo Upravnega sodi11a IU168/2021-36 z dne 7.7.2023, sama oprla na 1. to0dko prvega odstavka 96. 0lena ZUS-1 (nova dejstva in dokazi). Upravno sodi11e ga je zato po presoji Vrhovnega sodi11a pravilno presojalo po tej to0dki navedenga odstavka 96. 0lena ZUS-1 in pravilno presodilo, da razlaga iz sodbe Sodi11a EU C-715/23 z dne 10.7.2025 ne pomeni novega dejstva oziroma novega dokaza, temve0d razlago materialnega prava. V njej je namre0d Sodi11e EU presodilo, kako je treba razlagati drugi odstavek 4. 0lena in 19. 0len Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.februarja2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (v nadaljevanju Direktiva 2014/23/EU). Temu smiselno pritrjuje tudi sama prito7enica, ki v prito7ebi navaja, da navedena sodba Sodi11a EU predstavlja obvezno razlago prava EU z u0dinkom ex tunc.
11.Napa0dna uporaba materialnega prava pa - kot je pravilno ugotovilo 7ee Upravno sodi11e - sama po sebi ne predstavlja nobenega od samostojnih obnovitvenih razlogov iz prvega odstavka 96. 0lena ZUS-1.<sup>3</sup> Ob tem Vrhovno sodi11e poudarja, da se v obravnavani zadevi ne opredeljuje do vpra61anja, ali je Upravno sodi11e v sodbi IU168/2021-36 z dne 7.7.2023 materialno pravo dejansko uporabilo napa0dno, niti do vpra61anja, ali so stali610di iz sodbe Sodi11a EU C-715/23 z dne 10.7.2025 v obravnavanem primeru sploh upo61tevna.
12.Poleg tega prito7enica neutemeljeno zatrjuje - 0deprav tega v predlogu za obnovo postopka sploh ni uveljavljala -, da naj bi bila v prvem odstavku 96. 0lena ZUS-1 zaradi neobstoja izrecno dolo0denega obnovitvenega razloga za primer izdaje sodb Sodi11a EU z zavezujo0do razlago prava EU podana pravna praznina, neskladna s pravom EU. Vrhovno sodi11e je namre0d 7ee v sklepu IUp157/2014 z dne 24.4.2014 pojasnilo, da pravo EU nacionalnega sodi11a ne obvezuje, da dovoli uporabo pravnega sredstva zoper pravnomo0dno sodno odlo0dbo v nasprotju z nacionalnimi postopkovnimi pravili, da bi s tem omogo0dilo odpravo kr61itev prava EU. Poudarilo je, da je tudi Sodi11e EU v sodbi C-234/04 z dne 16.3.2006 potrdilo, da nacionalno sodi11e - kljub na0delu lojalnega sodelovanja - ni dol7eno ignorirati nacionalnih postopkovnih pravil, ki urejajo sodne postopke, da bi lahko ponovno preu0deilo pravnomo0dno sodno odlo0dbo in jo razveljavilo, 0de bi se izkazalo, da je v nasprotju s pravom EU.<sup>4</sup>
13.Navedeno stali610de je Sodi11e EU utrdilo tudi v svojih kasnej61ih odlo0ditvah. Tako je v sodbi C-213/13 z dne 10.7.2014 pojasnilo, da pravo EU ne zahteva, da mora na0deloma sodni organ zato, da bi upo61teval razlago upo61tvene dolo0dbe tega prava, ki jo je Sodi11e EU podalo po tem, ko je bila izdana pravnomo0dna odlo0dba tega organa, slednjo spremeniti.<sup>5</sup> To je Sodi11e EU ponovilo tudi v sodbi C-69/14 z dne 6.10.2015,<sup>6</sup> na katero se sicer nejasno in neutemeljeno sklicuje tudi prito7enica. Poleg tega je v tej zadevi generalni pravobranilec v sklepnih predlogih z dne 23.4.2015<sup>7</sup> izpostavil tudi sodbo Sodi11a EU C-583/11P z dne 3.10.2013, v kateri je sodi610de poudarilo, da glede pravnih sredstev, ki jih morajo predvideti dr7ave 0lanice, namen Pogodbe o delovanju EU in 19. 0lena Pogodbe o EU ni bil - 0deprav je Pogodba o delovanju EU fizi0dnim in pravnim osebam omogo0dila, da lahko v okoli0dinah posameznega primera pri Sodi610du EU vlo7eijo ve0d vrst neposrednih to7b - ustvariti drugih pravnih sredstev za zagotavljanje spo61tovanja prava EU pred nacionalnimi sodi610di od tistih, ki jih dolo0da nacionalno pravo.<sup>8</sup>
14.Kon0dno je Sodi11e EU navedena stali610da potrdilo tudi v sodbi C-620/17 z dne 29.7.1919. V njej je poudarilo, da le 0de veljavna nacionalna pravila omogo0dajo spremembo pravnomo0dne sodne odlo0dbe zaradi uskladitve polo7eaja, nastalega s to odlo0dbo, s prej61njo dokon0dno nacionalno sodno odlo0dbo, glede katere so bili sodi610de in stranke v postopku 7ee seznanjeni, mora biti to v skladu z na0deloma enakovrednosti in u0dinkovitosti v enakih okoli0dinah omogo0deno tudi za zagotovitev uskladitve polo7eaja s pravom EU, kakor ga je Sodi11e EU razlo7eilo v svoji pre61nji sodbi.<sup>9</sup> Iz navedenega tako jasno izhaja, da v nacionalni ureditvi, v kateri obnova sodnega postopka ni mogo0da iz razloga upo61tevanja pravnih stali610ev iz sodb sodi610d dr7ave 0lanice (na primer vrhovnega sodi610da, ustavnega sodi610da), to ni zahtevano niti za primer stali610ev iz sodbe Sodi11a EU.
15.Na druga0dno presojo ne more vplivati niti prito7en0dino neustrezno in nerazumljivo sklicevanje na sodbe Sodi11a EU v zadevah C-216/22, C-200/24, C-100/12 in C-19/13, saj iz navedenih odlo0db ne izhajajo stali610a, ki bi nasprotovala zgoraj predstavljenim izhodi610dom.
16.Ker je predstavljena sodna praksa Sodi11a EU glede vpra61anja, ali pravo EU zahteva, da nacionalno sodi610de pozneje izdano sodbo Sodi11a EU z obvezno razlago prava EU obravnava kot poseben obnovitveni razlog, jasna in ustaljena, tudi ni razlogov za postavitev vpra61anj za predhodno odlo0danje Sodi610du EU glede teh izpostavljenih dilem,<sup>10</sup> kot to predlaga prito7enica.
17.Kolikor pa prito7enica ugovarja, da statusni pogoj "lokalni koncesionar" in dopustitev opravljanja dejavnosti javnemu zavodu brez koncesije pomenita dvojni standard, nezdru7ljiv z 49. 0lenom Pogodbe o delovanju EU ter 3. in 19. 0lenom Direktive 2014/23/EU, Vrhovno sodi11e ugotavlja, da s tem uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava v sodbi IU168/2021-36 z dne 7.7.2023, kar pa ni predmet tega postopka.
18.Po obrazlo7enem in ker ostale prito7ebne navedbe niso bistvene, prav tako pa niso podani niti razlogi, na katere Vrhovno sodi11e pazi po uradni dol7enosti, je Vrhovno sodi11e prito7ebo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (76. 0len v zvezi z drugim odstavkom 82. 0lena ZUS-1).
19.Prito7enica s prito7ebo ni uspela, zato sama nosi svoje stro61ke prito7ebnega postopka (prvi odstavek 165. 0lena in prvi odstavek 154. 0lena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. 0lena ZUS-1).
-------------------------------
1.Sklicuje se na sodbe Sodi11a EU v zadevah C-216/22, C-69/14, C-200/24, C-100/12 in C-19/13.
2.Primerjaj sklep Vrhovnega sodi11a IUp390/2008 z dne 4.2.2009, to0dko 4.
3.Tako tudi Ker61evan, E.: 96. 0len, v: Ker61evan, E. (ur.): Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem. Lexpera, d.o.o. (GV zalo7eba), Ljubljana 2019, str. 501.
4.Glej sklep Vrhovnega sodi11a IUp157/2014 z dne 24.4.2014, to0dko 6.
5.Glej sodbo Sodi11a EU C-213/13 z dne 10.7.2014, to0dko 60.
6.Glej sodbo Sodi11a EU C-69/14 z dne 6.10.2015, to0dko 38.
7.Glej 29. to0dko navedenih sklepnih predlogov.
8.Glej sodbo Sodi11a EU C-583/11P z dne 3.10.2013, to0dko 103.
9.Glej sodbo Sodi11a EU C-620/17 z dne 29.7.1919, to0dko 65.
10.Glej sodbo Sodi11a EU 283/81 z dne 6.10.1982.