Jedro

Tožbo za ugotovitev nedopustnosti lahko vloži tisti, katerega ugovor tretjega je bil v izvršilnem postopku zavrnjen. S tožbenim zahtevkom uveljavlja ugotovitev, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, na določen predmet ni dopustna, ker ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Ena od pravic, ki preprečujejo izvršbo, je tudi lastninska pravica. Lastninska pravica na premičnini se na pravnoposlovni podlagi pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena SPZ). To pomeni, da morata biti za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom kumulativno izpolnjena dva pogoja, veljaven pravni naslov in izročitev. Če eden izmed pogojev ni podan, lastninska pravica ni pridobljena.

Tožničino sklicevanje na račune in seznam osnovnih sredstev ne zadostuje za izkaz izročitve. Navedeni dokumenti namreč ne predstavljajo listine, na podlagi katere bi pridobitelj (zatrjevano tožeča stranka) lahko razpolagal s premičninami. Določba drugega odstavka 60. člena SPZ praviloma ureja primere, ko prenosnik (zatrjevano dolžnik B. s. p.), ki ni posestnik stvari ne more opraviti izročitve.

Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja namreč tudi za tretjo osebo (v konkretnem primeru za tožečo stranko), saj šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je izvršba upnika A., d. o. o., matična številka: ..., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu, opr. št. I 157/2019, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I 157/2019 z dne 29. 3. 2019, zaradi izterjave 24.125,52 EUR s pripadki, v delu, z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari: - starejši viličar ..., tip ..., inv. št. 51, - rezalka za rezanje betona in asfalta ..., inv. št. 57, - vibro plošča, VP 10/31, inv. št. 61, - snežni plug, letnik 1987, inv. št. 67, nedopustna, - v izpodbijani II. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 889,36 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega zneska.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 351,66 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega zneska.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je izvršba upnika A. d. o. o., matična številka: ..., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu, opr. št. I 157/2019, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I 157/2019 z dne 29. 3. 2019, zaradi izterjave 24.125,52 EUR s pripadki, v delu, z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari: - starejši viličar ..., tip ..., inv. št. 51, - rezalka za rezanje betona in asfalta ..., inv. št. 57, - vibro plošča, VP 10/31, inv. št. 61, - snežni plug, letnik 1987, inv. št. 67, nedopustna (I. točka uvodoma navedene sodbe) in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 724,98 EUR v roku 8 dni, do takrat brez obresti, v primeru zamude, ki začne teči naslednji dan po preteku 8-dnevnega paricijskega roka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka uvodoma navedene sodbe).

2. Zoper citirano sodbo v celoti je tožena stranka vložila pritožbo. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke zavrne oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stroške pritožbenega postopka je priglasila v specificiranem stroškovniku na vlogi.

3. Na pravilno vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je v obravnavani zadevi vložila tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na štirih premičninah. Trdila je, da izvršba ni dopustna, saj je v okviru izvršilnega postopka I 157/2019 Okrajnega sodišča v Novem mestu, dolžnik B. s. p. ni lastnik spornih premičnin ter da so vse navedene sporne premičnine last tožeče stranke. Slednje je tožeča stranka dokazovala z izpisom osnovnih sredstev tožeče stranke za stanje na dan 28. 5. 2020 (rezalka za rezanje betona), računom št. 169/2016 z dne 23. 12. 2016 (vibro plošča in snežni plug), in računom št. 159/2016 z dne 31. 12. 2016 (viličar). Tožena stranka je temu nasprotovala in ugovarjala, da so računi tožeče stranke fiktivni, kupoprodaja nična, da denarnega toka oziroma plačila po računih zagotovo ni bilo in da je več kot jasno, da je zatrjevanje tožeče stranke namenjeno zgolj poskusu onemogočitve realizacije pravice tožene stranke, ki jo ima iz postopka izvršbe oziroma realiziranega rubeža v septembru leta 2019. Navedla je tudi, da je tožeča stranka ustanovljena z ustanoviteljema C. C., ter D. D., tudi iz istega kraja, očitno ožjih sorodnikov živečih in delujočih pri istem naslovu prebivališča oziroma sedeža. 6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ocenilo, da je tožeča stranka izkazala, da je lastnica štirih predhodno navedenih premičnin. Zato je tožbenemu zahtevku ugodilo.

7. Tožbo za ugotovitev nedopustnosti lahko vloži tisti, katerega ugovor tretjega je bil v izvršilnem postopku zavrnjen. S tožbenim zahtevkom uveljavlja ugotovitev, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, na določen predmet ni dopustna, ker ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Ena od pravic, ki preprečujejo izvršbo, je tudi lastninska pravica.1 Lastninska pravica na premičnini se na pravnoposlovni podlagi pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). To pomeni, da morata biti za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom kumulativno izpolnjena dva pogoja, veljaven pravni naslov2 in izročitev. Če eden izmed pogojev ni podan, lastninska pravica ni pridobljena.3

8. Breme, da določno zatrjuje in dokaže oba navedena pogoja (prim. 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je bilo na tožeči stranki. Temu bremenu pa po presoji pritožbenega sodišča ni zadostila. Tožena stranka v obravnavani pritožbi pravilno opozarja, da tožeča stranka (vseh) pravnorelevantnih dejstev v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice sploh ni podala in da se tožena stranka posledično do teh tudi ni mogla opredeliti. Iz navedb v tožbi in 1. pripravljalni vlogi z dne 13. 11. 2020 je po ugotovitvah pritožbenega sodišča sicer mogoče razbrati, da ji je premičnine, v zvezi s katerimi uveljavlja nedopustnost izvršbe, _prodal_ B. s. p.,4 dolžnik iz izvršilnega postopka I 157/2019 Okrajnega sodišča v Novem mestu, ni pa mogoče najti jasnih trditev o tem, na kakšen način in kdaj naj bi bila opravljena izročitev teh premičnin, prav tako ni priloženih nobenih dokazil, da je dolžnik B. s. p. sporne premičnine tožeči stranki izročil v posest. Po pravilnih navedbah iz pritožbe dokazne listine, ki jih je predložila tožeča stranka (računi in seznam osnovnih sredstev), samega prenosa lastninske pravice oziroma izročitve stvari namreč ne izkazujejo.

9. Okoliščine v zvezi z izročitvijo premičnin so v trditveni podlagi tožeče stranke skladno z obrazloženim torej izostale. Ko je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve ugotovilo, da je tožeča stranka v tožbi (med drugim) zatrjevala, da so ji bili predmeti, ki so navedeni v 1. točki te obrazložitve, izročeni v posest, je po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo zmotno uporabilo in je posledično neutemeljeno zaključilo, da so podana vsa pravnorelevantna dejstva za utemeljitev konkretnega zahtevka. Tožničino sklicevanje na račune in seznam osnovnih sredstev ne zadostuje za izkaz izročitve. Navedeni dokumenti namreč ne predstavljajo listine, na podlagi katere bi pridobitelj (zatrjevano tožeča stranka) lahko razpolagal s premičninami. Določba drugega odstavka 60. člena SPZ praviloma ureja primere, ko prenosnik (zatrjevano dolžnik B. s. p.), ki ni posestnik stvari, ne more opraviti izročitve.5 Kaj takega pa tožeča stranka ni zatrjevala.

10. Tožeča stranka pa ustrezne trditvene podlage glede pridobitve lastninske pravice v konkretnem sporu ni ponudila niti na ugovor tožene stranke o fiktivnosti računov, ničnosti omenjene kupoprodaje, ki naj bi jo po zatrjevanju tožnice računi izkazovali, in medsebojni povezanosti tožeče stranke in dolžnika B. s. p., in sicer v svoji 1. pripravljalni vlogi z dne 13. 11. 2020, ki je edina vloga, v kateri bi tožeča stranka še lahko navajala in predlagala nova dejstva in dokaze (na kar je bila tudi opozorjena). Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ za dolžnika, velja namreč tudi za tretjo osebo (v konkretnem primeru za tožečo stranko), saj šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo.

11. Izkaže se torej, da sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni imelo podlage za ugoditev zahtevku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Tožeča stranka niti v tožbi niti na ugovor toženke ni podala trditev o okoliščinah iz 60. člena SPZ. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke zato ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala ugotovitev, da je izvršba upnika A. d. o. o., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu, opr. št. I 157/2019, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I 157/2019 z dne 29. 3. 2019, zaradi izterjave 24.125,52 EUR s pripadki, v delu, z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari: - starejši viličar ..., tip ...., - rezalka za rezanje betona in asfalta ..., inv. št. 57, - vibro plošča, VP 10/31, inv. št. 61, - snežni plug, letnik 1987, inv. št. 67, nedopustna, zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

12. Po spremembi sodbe v izpodbijani I. točki je tožena stranka v pravdi uspela. Pritožbeno sodišče je zato njeni pritožbi ugodilo tudi v delu, ki se nanaša na II. točko izreka izpodbijane sodbe (drugi odstavek 165. člena ZPP) in jo v tem delo spremenilo tako, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini, ki je razvidna iz odmere, ki sledi v nadaljevanju. Pravdne stroške tožene stranke je pritožbeno sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo - OT, Zakonom o sodnih taksah - ZST-1 ter stroškovnikom in toženi stranki priznalo: za odgovor na tožbo (tar. št. 19/1) 200 točk, za prvo pripravljalno vlogo (tar. št. 19/1) 200 točk, za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo dne 19. 3. 2021 (tar. št. 20/1) 200 točk, za zastopanje na naroku dne 1. 6. 2021 (tar. št. 20/2) 100 točk, za odsotnost iz pisarne po četrtem odstavku 6. člena OT 240 točk, potne stroške v višini 201,28 EUR (za 2 x vožnjo na relaciji C. – Novo mesto – C., in sicer 2 x 272,00 km = 544,00 km x 0,37 EUR/km) ter 22 % DDV, skupaj 889,36 EUR pravdnih stroškov.

13. Pritožnica je s pritožbo uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP), zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, katere je pritožbeno sodišče odmerilo skladno s priglašenim stroškovnikom na vlogi z dne 20. 8. 2021, in sicer za sodno takso 165,00 EUR, za nagrado za pritožbo zoper sodbo 250 točk, za materialne stroške 5 točk ter 22 % DDV. Skladno s tem mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 351,66 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Sklep I Cpg 589/2018 z dne 23. 10. 2018. 2 Na primer prodajna pogodba. 3 Sodba I Cpg 449/2016 z dne 21. 12. 2016. 4 Zatrjuje torej prodajno pogodbo. 5 Prav tam.