Jedro

Pritožbenih navedb, da je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ki so mu bile očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (odtujitev radia, protipravna uporaba službenih vozil), da je to porušilo medsebojno zaupanje strank in da je za opravljeno delo dobil plačilo, razen dela regresa, ni mogoče upoštevati. Predstavljajo uveljavljanje zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa v skladu z drugim odstavkom 338. člena ZPP zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da je tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita (I. točka izreka) in da mu delovno razmerje pri tožencu ni prenehalo ter še traja (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da ga je dolžan pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v obvezna socialna zavarovanja in mu priznati delovno dobo ter vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (28. 7. 2021) do ponovnega nastopa delovnega razmerja (III. točka izreka), vključno s plačilom mesečnih plač (IV. točka izreka). Za julij 2021 mu mora plačati plačo v višini 1.024,24 EUR bruto in zakonske zamudne obresti na neto znesek od 19. 8. 2021 do plačila (V. točka izreka) ter regres za malico v višini 90,20 EUR z obrestmi od 19. 8. 2021 do plačila (VI. točka izreka). Plačati mu mora sorazmerni del regresa za dva meseca v višini 170,70 EUR bruto (VII. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za tek zakonskih zamudnih obresti na denarne terjatve iz točke V. in VI. izreka od 18. 8. 2021 (VIII. točka izreka). S sklepom je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo davkov in prispevkov na denarne prejemke iz delovnega razmerja (IX. točka izreka). Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti 186,66 EUR stroškov postopka plačniku brezplačne pravne pomoči za tožnika (X. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo vlaga pritožbo toženec zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se, da tožniku ni bila dana možnost zagovora. Iz zapisnika z dne 27. 7. 2021 izhaja, da je bil dan prej seznanjen s kršitvijo delovne discipline in da bo naslednjega dne opravljen ponoven razgovor v zvezi s to kršitvijo. Seznanjen je bil, da se bo napravil zapisnik. Tožnik je 26. 7. 2021 priznal, da je skupaj s sodelavcem ukradel radio in lažno navedel, da ga bo vrnil v avto. To lahko potrdijo vsi zaposleni, saj je bil tega dne opravljen skupen sestanek. Ukradenega radia ni nikoli vrnil in vgradil nazaj v avto. S sodelavcem sta prinesla drug radio in ga namestila v avto tako, da ne funkcionira. Ob tej priliki je tožnik priznal tudi protipravno uporabo službenih vozil, čeprav je bil večkrat opozorjen, da ju ne sme uporabljati v zasebne namene. Zaradi tožnikovega ravnanja je bilo porušeno zaupanje med strankama. Obstajala je velika verjetnost, da bo s takimi dejanji nadaljeval, saj je v družbi veliko drobnega orodja, kar bi lahko izkoristil za ponovno krajo. Za dneve, ko je opravil delo, je prejel plačo, razen za del regresa, ki mu bo izplačan do konca leta. Toženec prilaga pritožbi zapisnik z dne 27. 7. 2021 in predlaga zaslišanje delavca A.A.. Zahteva razveljavitev zamudne sodbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani (ugodilni) del zamudne sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti in da je materialno pravo uporabilo pravilno.

6. Pritožbenih navedb, da je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ki so mu bile očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (odtujitev radia, protipravna uporaba službenih vozil), da je to porušilo medsebojno zaupanje strank in da je za opravljeno delo dobil plačilo, razen dela regresa, ni mogoče upoštevati. Predstavljajo uveljavljanje zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa v skladu z drugim odstavkom 338. člena ZPP zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati.

7. Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da toženec zaradi pasivnosti, tj. ker ni odgovoril na tožbo, priznava tožnikove dejanske navedbe, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek. V skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo), če toženec v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je bila tožba tožencu pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da so bili izpolnjeni vsi našteti pogoji za izdajo zamudne sodbe.

8. V skladu z drugim odstavkom 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni; pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Iz dejstev v tožbi izhaja, da toženec ni tožniku poslal vabila na zagovor s pisno seznanitvijo pred izredno odpovedjo, ki bi mu moralo biti vročeno najmanj tri delovne dni pred zaslišanjem, da se delavec lahko pripravi na zagovor. Ker toženec ni odgovoril na tožbo, je ta dejstva sodišče prve stopnje pravilno štelo za resnična in zaključilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi nepravilno izvedenega postopka.

9. Pritožba očita, da je bila tožniku dana možnost zagovora, saj iz zapisnika z dne 27. 7. 2021 izhaja, da je bil dan prej seznanjen s kršitvijo in da bo naslednjega dne razgovor v zvezi s to kršitvijo. S tem pritožba izpodbija obstoj pogoja iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, torej uveljavlja, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik. Pritožbeni očitek ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da tožbene navedbe ne nasprotujejo zapisniku A4 (gre za zapisnik z dne 27. 7. 2021, ki ga je predložila tudi pritožba). Iz tega zapisnika namreč ne izhaja, da je toženec pred izredno odpovedjo tožnika pisno seznanil s kršitvami, ki so predmet te odpovedi in mu omogočil zagovor v roku, ki ga določa drugi odstavek 85. člena ZDR-1. Poleg tega razgovora toženca s tožnikom, ki ga omenja pritožba, ni mogoče šteti za zagovor v smislu citirane določbe ZDR-1, saj iz zapisnika A4 ne izhaja, da je bilo tožniku predočeno, da mu toženec namerava izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi in naj zato v zvezi s tem poda zagovor. Neuspešno je tudi sklicevanje pritožbe, da je tožnik vedel, da se bo napravil zapisnik, saj predstavlja uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Sicer pa iz zapisnika izhaja, da je tožnik njegov podpis odklonil, „da bi stvari prevedel v njegov jezik.“

10. Glede na obrazloženo je prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da je izredna odpoved zaradi kršitve drugega odstavka 85. člena ZDR-1 nezakonita. Utemeljeno je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu tožbenemu zahtevku ter tudi tožbenim zahtevkom za plačilo denarnih terjatev iz delovnega razmerja, za katere iz tožbenih navedb izhaja, da tožniku niso bile plačane.

11. S pritožbo uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe (353. člen ZPP).

12. Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prva odstavka 155. in 165. člena ZPP).