Jedro

Zgolj pritožbene trditve, da je pritožnik poslal "pisno opravičilo", še ne omajejo zavrnitve predloga za preložitev glavne obravnave, v katerem se je pritožnik le skliceval na bolezen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 17.480,00 SIT za stroške pritožbenega postopka, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. Ig 96/00645 z dne 19.12.1996 v veljavi v 1. tč. izreka za znesek 254.742,60 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od 12.11.1996 dalje. Za zamudne obresti od 254.742,60 SIT od 5.5.1996 do 11.11.1996 je cit. sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Tožena stranka vlaga proti dajatvenemu delu sodbe sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo zaradi smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. V pritožbi opozarja, da je izostanek z glavne obravnave opravičila. Trdi še, da bi tožeča stranka morala sejem organizirati skladno s pogoji za razstavljanje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Res je pritožnik pravočasno poslal na sodišče opravičilo izostanka z glavne obravnave, ki je bila 9.12.1998. To opravičilo, očitno poslano po fax-u, je v spisu (l.št.6). Sodišče prve stopnje je o predlogu za preložitev glavne obravnave na naroku za glavno obravnavo tudi odločilo (prim. 343. čl. ZPP/77), in sicer, ga je zavrnilo.

Sodišče razpisani narok za glavno obravnavo prekliče ali preloži, če so za to podani opravičljivi razlogi (1. odst. 116. čl. ZPP/77).

Sodišče prve stopnje je očitno presodilo, da zatrjevani razlog za odsotnost (bolezen) ni bil izkazan in je zato na njem temelječi predlog za preložitev glavne obravnave zavrnilo. Takšne presoje ne omajejo pritožbene navedbe, saj pritožnik trdi le, da je poslal "pisno opravičilo". Zgolj to in upoštevaje, da je bilo to pisno opravičilo sestavljeno in podpisano s strani direktorja ter poslano na sodišče prav na dan glavne obravnave, pa po prepričanju pritožbenega sodišča zadostuje za presojo, da je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Smiselno zatrjevana kršitev postopka zato ni podana.

Pritožbenih navedb, da je tožeča stranka kršila pogodbo, ni moč presojati, ker gre za nedovoljene pritožbene novote (1. odst. 496. a čl. ZPP/77). Pritožnik namreč ni izkazal za verjetno, da teh trditev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prim. zgoraj). Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo še v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77). Ugotovilo je, da ti niso podani. Zato je odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (368. čl. ZPP/77).

ZPP/77 (Ur.l. SFRJ 4/77 - 27/90) je uporabljen na podlagi sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (1. odst. 498. čl.; Ur.l. RS 26/99).