Jedro

Posplošene zahteve, da v zadevi odločata nepristranski sodišči prve in druge stopnje, ki implicira dosedanjo pristranskost pri vodenju postopka in odločanju, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Domžalah je v teku nepravdni postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki. Okrajno sodišče v Domžalah je s sklepom N 33/2008 z dne 7. 2. 2011 zavrglo pritožbo predlagatelja z dne 27. 12. 2010 zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3412/2010 z dne 24. 11. 2010. Predlagatelj je zoper ta sklep vložil pritožbo, v kateri je med drugim predlagal, da „mu Vrhovno sodišče Republike Slovenije za nadaljevanje postopkov dodeli nepristransko prvostopenjsko in pritožbeno sodišče“.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je prenos krajevne pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Obstoj pogojev za uporabo navedene zakonske določbe je treba vselej presojati le v okviru okoliščin konkretnega postopka. Tožnik ni navedel nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o obstoju pogojev iz 67. člena ZPP. Posplošene zahteve, da v zadevi odločata nepristranski sodišči prve in druge stopnje, ki implicira dosedanjo pristranskost pri vodenju postopka in odločanju, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.

5. Vrhovno sodišče je neutemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje in odločanje na prvi in drugi stopnji zavrnilo (67. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).