Jedro

Ob upoštevanju nespornega dejstva, da A. A. nima opravljenega pravniškega državnega izpita, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek organa za BPP, da ni podan verjeten izgled za njegov uspeh s pritožbo zoper sklep I U 616/2021 z dne 2. 11. 2021.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1. Z izpodbijano odločbo Bpp 231/2021 z dne 21. 2. 2022 je Upravno sodišče RS, Služba za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) zavrnilo prošnjo A. A. kot zakonitega zastopnika tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep I U 616/2021 z dne 2. 11. 2021. Z omenjenim sklepom je bila kot nedovoljena zavržena njegova pritožba zoper sklep tega sodišča I U 616/2021 z dne 24. 8. 2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo tožeči stranki že v pravnem pouku sklepa I U 616/2021 z dne 24. 8. 2021 pojasnjeno, da lahko skladno z drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pritožbo zoper sklep lahko vloži le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Kljub temu je pritožbo zoper navedeni sklep vložil A. A. brez pooblaščenca. Slednji temu, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ni nasprotoval. Zato je organ za BPP ugotovil, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Njegova pričakovanja, da bi v postopku s pritožbo lahko uspel, so zato v nasprotju z izidom v podobnih zadevah (prim. npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 76/2018 z dne 5. 6. 2018). Glede na navedene razloge je organ za BPP prošnjo na podlagi na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zavrnil. Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3. Tožeča stranka se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi in da se ji čim prej dodeli BPP. Trdi, da je bila njena pritožba zoper sklep I U 616/2021 z dne 24. 8. 2021 neutemeljeno zavrnjena. V zadevi I U 616/2021 je bilo naklepno in nepravilno odločeno v njeno škodo. Sodišču je znano, da tožeča stranka denarja za odvetnika nima in da se ji BPP ne bo dodelila. Sodišču očita zlorabo prava z namenom, da se izničijo pravice tožeče stranke.

4. Organ za BPP je sodišču posredoval upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podal. 5. Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 336/2022 z dne 10. 6. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1). Gre za spor v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnjevanja pogoja po 24. členu ZBPP. Ker gre za vprašanja, o katerih se je izrekla že sodna praksa, je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

**K izreku**

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

7. V sklepu z dne 2. 11. 2021 je bilo ugotovljeno, da je pritožbo vložil A. A., ki ni zadostil zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki lahko vloži pritožbo po 22. členu ZUS-1. V pritožbi namreč ni niti zatrjeval in tudi ne dokazoval, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

8. Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Skladno s četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, pa sme dejanja v postopku s pritožbo opravljati tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. 9. Da bi imel A. A. opravljen pravniški državni izpit ni zatrjeval v postopku, v zvezi s katerim želi dodelitev BPP niti v postopku dodelitve BPP. Prav tako tega ne zatrjuje in ne dokazuje v obravnavani tožbi. To pomeni, da dejansko stanje, relevantno za odločitev, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, ni sporno.

10. Ob upoštevanju prej citiranih določb 22. člena ZUS-1 in četrtega odstavka 86. člena ZPP, na katere se pravilno sklicuje že organ za BPP v izpodbijani odločbi, ter navedenega nespornega dejstva, da A. A. nima opravljenega pravniškega državnega izpita, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek organa za BPP, da ni podan verjeten izgled za njegov uspeh s pritožbo zoper sklep I U 616/2021 z dne 2. 11. 2021. Zato je odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za BPP pravilna in utemeljena na določbi 24. člena ZBPP.

11. Po 24. členu ZBPP, na katerega se opira izpodbijana odločba, namreč organ prošnjo zavrne, če je ta očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in če zadeva ni pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena. Sodišče ugotavlja, da A. A. v tožbi, razen pavšalnega zatrjevanja, da je izpodbijani akt neutemeljen in napačno obrazložen, da mu je sodišče kratilo njegove zakonske in ustavne pravice, ne navaja ničesar. Za dodelitev BPP je treba poleg finančnega pogoja izpolnjevati tudi tako imenovani objektivni pogoj po prej citirani določbi 24. člena ZBPP, ki pa ga tožeča stranka, kot že obrazloženo, ne izpolnjuje.

12. Organ za BPP se v izpodbijani odločbi pravilno sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 76/2018 z dne 5. 6. 2018, s katerim se je pritožba kot nedovoljena zavrgla prav iz razloga, ker pritožnik ni imel pravniškega državnega izpita. V citiranem sklepu je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in ker kljub izrecnemu pravnemu pouku ni navedel, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti ni predložil takšnega dokazila, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Enako je Vrhovno sodišče RS sklenilo tudi v zadevi I Up 46/2022 z dne 21. 2. 2022, ko je s sklepom zavrglo pritožbo kot nedovoljeno, saj jo je tožnik vložil po zastopniku, ki ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zastopnik tožnika v zadevi I Up 46/2022 je ista oseba kot v predmetnem upravnem sporu.

13. A. A. nima opravljenega pravniškega državnega izpita in dodatnega pogoja, ki ga predpisuje zgoraj citirani drugi odstavek 22. člena ZUS-1 ne izpolnjuje, zato tudi nima postulacijske sposobnosti za nastopanje v pritožbenem postopku.

14. Po ugotovljenem je bilo treba tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrniti.