Jedro

ZKZ določa, da pravnega posla med solastniki kmetijskega zemljišča ni treba odobriti - a le v primeru, če so stranke tega posla vsi solastniki zemljišča, ki veljajo za prednostne predkupne upravičence. V nasprotnem primeru tudi za promet s solastniškim deležem kmetijskega zemljišča veljajo splošna zakonska določila, vključno z obveznostjo predhodne odobritve pravnega posla s strani upravne enote.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo št. 330-2543/2017-13(0406) z dne 7. 8. 2017 je Upravna enota Murska Sobota (v nadaljevanju upravna enota) zavrnila zahtevo družbe A., d.d. za izdajo odločbe, da ni potrebna odobritev pravnega posla za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču za solastniški delež 10/16 zemljišča s parc. št. 16/2, izmere 65 a in 44 m2 v k.o. ..., po sklenjenem Sporazumu o delitvi solastnega premoženja v smislu 70. člena Stvarnopravnega zakonika z dne 6. 3. 2017, ki je bil sklenjen med omenjeno družbo, B.B. in C.C. (točka 1 izreka). Po ugotovitvi upravne enote v postopku stroški niso nastali (točka 2 izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravna enota pojasnjuje, da je družba A. d.d. dne 23. 3. 2017 vložila vlogo za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla pri prometu s solastniškim deležem kmetijskega zemljišča s parc. št. 16/2, k.o. ..., po sklenjenem sporazumu o delitvi solastnega premoženja v smislu 70. člena Stvarnopravnega zakonika, ni potrebna.

3. Po ugotovitvi upravne enote pri sklenitvi omenjenega sporazuma niso bili udeleženi vsi solastniki kmetijskega zemljišča. Dne 25. 4. 2017 in dne 8. 5. 2017 je zato povabila solastnika D.D., ki pa se povabilu ni odzval. Dne 3. 7. 2017 je bila v zadevi razpisana ustna obravnava, na katero je upravna enota povabila vse solastnike zemljišča, ki pa zaradi odsotnosti solastnikov ni bila opravljena. Iz pisne izjave tožnika v postopku izhaja, da je družba zainteresirana za nakup deleža zemljišča, ki je v solasti prodajalcev B.B. in C.C. ter da uveljavlja predkupno pravico kot kmetijska organizacija in kot solastnik omenjenega zemljišča. 4. Z dopisom z dne 11. 7. 2017 je upravna enota D.D. posredovala kopijo sklenjenega sporazuma in ga pozvala, naj v roku 8 dni od prejema dopisa izjavi, ali soglaša s sklenjenim sporazumom in ali uveljavlja predkupno pravico. Do izdaje izpodbijane odločbe D.D. na omenjeni poziv ni odgovoril, zato je upravna enota štela, da s sklenjenim sporazumom ne soglaša. Zaključila je, da sporazum ni bil sklenjen v skladu z določbo točke c) drugega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in odločila, kot izhaja iz izreka odločbe.

5. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo) z odločbo št. 33008-176/2017/2 z dne 10. 11. 2017 kot neutemeljena zavrnjena.

6. Ministrstvo potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve ter dodaja, da bi bila izjema od splošne obveznosti odobritve pravnega posla po ZKZ podana le v primeru, če bi sporazum podpisali vsi štirje solastniki kmetijskega zemljišča. Ker se to v obravnavani zadevi ni zgodilo, tudi morebitno naknadno soglasje D.D. po mnenju ministrstva ne bi imelo za posledico drugačne odločitve.

7. Zoper izpodbijano odločitev je tožnik v upravnem sporu vložil tožbo, v kateri organu druge stopnje očita birokratsko in neživljenjsko razlago predpisov v nasprotju s sodobnimi načeli uspešne gospodarske dejavnosti. Tožnik pojasnjuje, da navedeno zemljišče obdeluje že več kot 20 let in da zato namerava urediti njeno lastništvo. Pojasnjuje, da je D.D. solastniški delež na navedenem kmetijskem zemljišču pridobil v postopku denacionalizacije, da že približno 20 let živi v Švici in da se le redko vrača domov. Kot zaključuje, mu je za predmetno zadevo očitno popolnoma vseeno.

8. Tožnik sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi, na kateri naj zasliši B.B. in C.C. ter soseda D.D. iz ..., odločbo ministrstva ter odločbo upravne enote odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu na prvi stopnji, podrejeno pa predlaga, da sodišče prvostopno odločbo spremeni tako, da zahtevi tožnika ugodi. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka upravnega spora.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Tožba je bila v postopku poslana tudi B.B. in C.C., ki pa nanjo nista odgovorila.

K točki I izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje zakonitost ugotovitve upravnega organa na prvi stopnji, da je za promet s solastniškim deležem kmetijskega zemljišča s parc. št. 16/2, k.o. ... potrebna odobritev pravnega posla.

13. V primeru sklepanja pravnih poslov, katerih predmet so kmetijska zemljišča, je treba upoštevati obvezne določbe ZKZ o upravnem postopku, ki je predpisan za promet s kmetijskimi zemljišči (17. člen ZKZ). Pravni posel skladno s prvim odstavkom 19. člena ZKZ odobri upravna enota. Izjemo od tega pravila predstavlja določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki taksativno določa primere, ko odobritev pravnega posla ni potrebna, če so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Tako je v točki c) omenjene določbe določeno, da odobritev ni potrebna med drugim tudi v primeru, ko gre za pridobitev kmetijskega zemljišča med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče v lasti dveh ali več solastnikov, če pogodbo sklepajo vsi solastniki.

14. Iz obrazložitve izpodbijane upravne odločbe izhaja, da želi tožnik povečati svoj solastniški delež na kmetijskem zemljišču s parc. št. 16/2, k.o. ..., ki ga tudi obdeluje. V ta namen je z dvema od solastnikov omenjenega zemljišča sklenil sporazum o prenosu njunih solastniških deležev, ki po svoji vsebini predstavlja pravni posel, katerega predmet je promet s kmetijskim zemljiščem, ki po splošnem pravilu zapade v domet kogentnih določb ZKZ o obvezni odobritvi. V primeru prometa s posameznim solastniškim deležem kmetijskega zemljišča veljajo za predkupne upravičence ostali solastniki zemljišča, ki so po 23. členu ZKZ prvi v vrsti predkupnih upravičencev. Zato zakon v točki c) drugega odstavka 19. člena ZKZ določa, da pravnega posla med solastniki kmetijskega zemljišča ni treba odobriti - a le v primeru, če so stranke tega posla vsi solastniki zemljišča, ki veljajo za prednostne predkupne upravičence. V nasprotnem primeru tudi za promet s solastniškim deležem kmetijskega zemljišča veljajo splošna zakonska določila, vključno z obveznostjo predhodne odobritve pravnega posla s strani upravne enote.

15. V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je zemljišče s parc. št. 16/2, k.o. ... po svoji namenski rabi opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, sporno tudi ni, da sta v sporazumu svoja solastniška deleža na tožnika kot drugega solastnika zemljišča prenesla le dva solastnika - in ne tudi D.D. kot tretji solastnik, ki tako ni stranka pogodbe. Ker torej pogodbe niso sklenili vsi solastniki kmetijskega zemljišča, pogoji za izjemo od splošne obveznosti odobritve pravnega posla niso izpolnjeni. Solastnik, ki ni stranka pravnega posla, je namreč po 23. členu ZKZ poleg tožnika predkupni upravičenec pri nakupu solastniških deležev kmetijskega zemljišča. 16. Ker je torej izpodbijana odločitev po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

17. Sodišče je kljub tožbenemu predlogu, da se v postopku zasliši tožnika ter priče B.B., C.C. in sosede D.D., o tožbi odločilo na seji brez glavne obravnave, saj zaslišanje stranke ter predlaganih prič ne predstavlja pravno relevantnega dejstva, ki bi ga bilo treba razčistiti, saj gre v zadevi predvsem za vprašanje pravilne razlage in uporabe materialnega prava (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), torej za odločanje o pravnem vprašanju.

K točki II izreka:

18. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopke, če sodišče tožbo zavrne.