Jedro

Ker obramba na glavni obravnavi ni soglašala s prečitanjem zapisnika o zaslišanju priče, bi ga senat smel prečitati le, če bi bili izpolnjeni pogoji po 1. odstavku 333. člena ZKP, torej če priče ne bi bilo mogoče najti.

Okoliščina, da zaslišane osebe ni na naslovu, ki ga je imelo sodišče, še ne pomeni, da je tudi ni mogoče najti.

Izrek

Zahtevi zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se ugodi in se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obsojencu se prekine izvršitev kazni do pravnomočnega končanja zadeve po novem sojenju.

Obrazložitev

S sodbo temeljnega sodišča je bil obs. za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 245/I KZ SFRJ obsojen na kazen 1 leta zapora, v katero se mu je vštel pripor. Po členu 245/IV KZ SFRJ je bilo vzetih 0,54 g heroina, zaseženega tretjemu, plačila stroškov kazenskega postopka pa je bil obsojenec oproščen. Pritožbama obsojenca in zagovornika je višje sodišče z uvodoma navedeno sodbo deloma ugodilo in z uporabo omilitvenih določil obsojencu znižalo kazen.

V zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe zagovornik uveljavlja razlog po členu 427 točka 3 ZKP, pri čemer ne stavi izrečnega predloga.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe je utemeljena.

I.

Kolikor zagovornik uveljavlja napake, ki naj bi bile storjene v preiskavi, ker je bila priča zaslišana pred uvedbo preiskave, čeprav za to ni bilo razlogov, nadalje, da zagovornik ni mogel biti navzoč pri njenem zaslišanju in da tudi prepoznava ni bila opravljena v skladu z določbo člena 233 ZKP, mu je treba povedati, da se teh kršitev ne more uveljavljati z zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe, saj je to izredno pravno sredstvo omejeno le na kršitve materialnega zakona (člen 427 točka 1 ZKP) in na nekatere kršitve določb procesnega zakona (člen 427 točka 2 in 3 ZKP), med katerimi pa ni tistih, ki se zagrešijo med preiskavo.

Pač pa ima zagovornik prav, ko trdi, da ni bilo pogojev, da se je na glavni obravnavi prečital zapisnik o zaslišanju priče o njeni izpovedbi v preiskavi. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi obramba ni soglašala s prečitanjem omenjenega zapisnika. V obravnavanem primeru bi zato smel senat brez soglasja strank prečitati zapisnik o izpovedbi omenjene priče le, če bi bili izpolnjeni pogoji po členu 333/I ZKP, torej če priče ne bi bilo mogoče najti. Za tak zaključek pa sodišče prve stopnje po sedanjem stanju zadeve še ni imelo zadostne podlage. Priča je bila sicer res vabljena dvakrat, vendar praktično vedno na isti naslov (le da prvič z delno tipkarsko napako v naslovu ulice). Okoliščina, da zaslišane osebe ni na naslovu, ki ga je imelo sodišče, pa še ne pomeni, da je tudi ni mogoče najti. Šele če bodo poskusi, da bi jo našli (pri čemer ne bi bilo odveč poskušati še na pričinem domnevnem stalnem naslovu), ostali brez uspeha, pride v poštev odločba senata o branju zapisnika po členu 333/I ZKP.

Omenjena kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi, ko se je nepravilno izvedel takorekoč edini obremenilni dokaz, je po mnenju senata Vrhovnega sodišča RS nedvomno vplivala, da ni bila izdana pravilna sodba. Zato je bilo treba razveljaviti sodbi sodišč prve in druge stopnje in jo bo mogoče popraviti šele v ponovnem sojenju pred sodiščem prve stopnje s pravilnim izvajanjem dokazov.

II.

Po razveljavitvi pravnomočne sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje pred sodiščem prve stopnje je postalo negotovo, ali bo obsojenec ponovno spoznan za krivega kaznivega dejanja po členu 245/I KZ SFRJ in obsojen na enako kazen, kot mu je že bila izrečena. Zato je senat Vrhovnega sodišča RS ob odločanju o zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe v skladu z določbo člena 428/V ZKP odredil, da se prekine izvršitev kazni do ponovnega pravnomočnega končanja zadeve. Določbe ZKP prejšnje Jugoslavije so bile v tej odločbi uporabljene v zvezi s členom 4/I ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).