Jedro

Sodišče, ki je dovolilo izvršbo na nepremičnino, vknjiženo na njegovem območju, je pristojno za dovolitev razširitve izvršbe na nevknjiženo nepremičnino, ki je na območju drugega sodišča.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 26.11.2004 o zavrženju ugovora se ugodi in se ta sklep razveljavi.

Pritožba zoper sklep z dne 9.2.2005 o zavrnitvi ugovora se zavrne in se ta sklep potrdi.

Pritožbeni stroški v zvezi s sklepom z dne 26.11.2004 so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26.11.2004 dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrglo kot prepozen.

S sklepom z dne 9.2.2005 pa je prvo sodišče dolžnikov ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom oz. predmetom zavrnilo kot neutemeljen.

V pritožbi proti prvemu sklepu dolžnik pojasnjuje, da je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil pravočasno vložen na sodišču v Kranju, prepozno prispel na sodišče v Cerknici zaradi očitne pomote. Prvi razlog za to je, da ima dolžnik stalno bivališče v Kranju, kar pomeni, da je Okrajno sodišče v Kranju splošno krajevno pristojno za izvršilni postopek proti dolžniku. Drugi razlog pa je praktične narave in posledica uporabe računalniške tehnologije.

Pooblaščenec dolžnika je namreč ugovor pisal po predlogi iz drugega ugovora vloženega v imenu istega dolžnika, v katerem je bilo pristojno sodišče v Kranju, zaradi česar je očitno to sodišče ostalo kot naslovno, administracija pa je ugovor seveda vložila na sodišču, navedeno v vlogi. Napačno je torej stališče sodišča, da do očitne pomote ni moglo priti, ker je vložnik ugovora odvetnik, ki kot prava uka stranka očitno ne more pomotno nasloviti in poslati vloge na nepristojno sodišče. V pritožbi zoper drugi sklep pa dolžnik opozarja, da je v ugovoru navajal, da je bil upnikov predlog za pristop k izvršbi vložen pri nepristojnem sodišču, saj je tak predlog potrebno vložiti pri sodišču, ki vodi izvršilni postopek, h kateremu naj bi upnik pristopil. Prav prvo sodišče je v obravnavani zadevi zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi kot prepozen, ker je bil poslan na Okrajno sodišče v Kranju kot nepristojno. Sedaj, ko je vlogo na nepristojno sodišče poslal upnik, pa to ne predstavlja problema. Razen tega je s sklepom o nadaljevanju izvršbe na nov predmet (stanovanje v Kranju) odločeno v nasprotju s predlogom upnika.

Pritožba zoper sklep o zavrženju ugovora je utemeljena, pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora pa ni utemeljena.

V pritožbi opisane okoliščine, zaradi katerih je bil dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi poslan na Okrajno sodišče v Kranju, v celoti prepričljivo, pojasnijo, da je v konkretnem primeru do vložitve ugovora na nepristojnem sodišču prišlo zaradi očitne pomote dolžnikovega pooblaščenca. Ob upoštevanju določbe 6. odst. 112. člena ZPP (v zvezi s členom 15 ZIZ) je torej ugovor glede na podatke v spisu pravočasen. Sklep o njegovem zavrženju je bilo zato treba razveljaviti (člen 365 točka 3 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ), prvo sodišče pa bo moralo o tem ugovoru, ki se nanaša le na višino zamudnih obresti, odločiti (člen 54 ZIZ).

Na dolžnikove pritožbene trditve v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi njegovega ugovora zoper sklep o razširitvi izvršbe z rubežem in prodajo nevknjiženega stanovanja v Kranju je že popolno odgovorjeno v razlogih izpodbijanega sklepa. V njih je namreč prvo sodišče pravilno pojasnilo podlago za svojo pristojnost za tako odločitev v smislu določbe 1. odst. 35. člena ZIZ, kakor tudi skladnost svoje odločitve z upnikovim predlogom, ki vsebuje vse zahtevane podatke iz 211. člena ZIZ, potrebne za njegovo samostojno obravnavanje. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit, utemeljen pa z razlogi, ki jim ni potrebno prav ničesar dodati. Pritožbeno sodišče ga je zato potrdilo, ko tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev (člen 365, točka 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 3. odst. 16. člena ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.