Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče v smeri, da je sodišče prve stopnje tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da lahko prva tožnica izterja omenjene terjatve zaradi pridobitev sredstev za plačilo takse. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Prva tožnica pa v predlogu za taksno oprostitev niti ne trdi, da te njene terjatev sploh niso izterljive.

Hipoteka je v 138. členu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ) za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t. j. prvi tožnici) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjeno obremenitev s hipoteko ne pomeni, da prva tožnica s svojim premoženjem (nepremičninama) ne more razpolagati. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnic za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo opr. št. XI Pg 85/2017 z dne 15.5.2018 (I. točka izreka), njunemu podrednemu predlogu za odlog plačila sodne takse pa je ugodilo in obveznost plačila sodne takse v znesku 3.555,00 EUR, ki sta jo solidarno zavezani plačati, odložilo do izdaje odločbe v postopku o navedeni pritožbi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep, in sicer zoper I. točko izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje prva tožnica. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremni tako, da predlogu tožnic za oprostitev plačila sodne takse ugodi. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjskega sklepa in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

5. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (1., 2. in 3. odstavek v zvezi s 4. odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (5. odstavek 11. člena ZST-1).

6. Prva tožnica je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedla, da ima od dne 9.2.2016 blokiran transakcijski račun zaradi izvršbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 299/2015, in sicer zaradi izterjave terjatve v skupni višini (upoštevajoč vse pripadke) preko 1.274.683,00 EUR. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da blokada transakcijskega računa prve tožnice kaže le na njeno slabo likvidnostno stanje in sama po sebi ne zadostuje za ugoditev predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Čeprav ima prva tožnica blokiran transakcijski račun, pa ima premoženje, vendar ne izkaže, da ga ne more unovčiti.

7. Prva tožnica namreč v predlogu za taksno oprostitev navaja svoje kratkoročne poslovne terjatve v skupni višini 9.181.693,55 EUR. Že izterjava zgolj 14% odstotkov teh terjatev bi zadoščala tako za odpravo blokade njenega transakcijskega računa kot tudi za plačilo naložene sodne takse (3.555,00 EUR). Zmotno je pritožbeno stališče v smeri, da je sodišče prve stopnje tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da lahko prva tožnica izterja omenjene terjatve zaradi pridobitev sredstev za plačilo takse. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej.1 Prva tožnica pa v predlogu za taksno oprostitev niti ne trdi, da te njene terjatev sploh niso izterljive.2 Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da lahko prva tožnica del svojih kratkoročnih poslovnih terjatev unovči tudi tako, da jih proda.3

8. Prva tožnica nadalje v predlogu za taksno oprostitev navaja še, da je lastnica dveh nepremičnin (ID znak: 0000-4856/1-0 in ID znak: 0000-4856/3-0), ki sta obremenjeni s hipotekami, ki presegajo njuno vrednost.4 Vendar hipoteka ne predstavlja omejitve, ki bi v pravnem pogledu ovirala razpolaganje z nepremičnino. Hipoteka je v 138. členu Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02 s spremembami, SPZ) opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ) za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t. j. prvi tožnici) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjeno obremenitev s hipoteko ne pomeni, da prva tožnica s svojim premoženjem (nepremičninama) ne more razpolagati. Pri tem pritožbeno sodišče še poudarja, da razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.5 Prva tožnica torej ovir, ki bi v pravnem pogledu omejevale njeno razpolaganje z omenjenima nepremičninama, ni navedla.

9. Trditve prve tožnice o njeni opremi in napravah, ki naj bi po večini predstavljale staro pisarniško opremo, ki jo je težko unovčiti, pa so tudi po presoji pritožbenega sodišča presplošne in z ničemer izkazane, tako da ni moč zaključiti, da prva tožnica iz naslova prodaje te opreme ne bi mogla dobiti nikakršnih sredstev.

10. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je prva tožnica zadevno sodno takso za postopek o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje zavezana plačati solidarno z drugo tožnico (10. odstavek 3. člena ZST-1 in red. št. 28 spisa). Slednja v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni navedla, do katerega zneska je njen transakcijski račun blokiran, prav tako pa ima po lastnih navedbah vsaj še za 58.386,31 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev, za katere prav tako ne trdi, da sploh niso izterljive, kot tudi ne, da jih ne bi mogla prodati. Ob tem tožnici tudi nista podali navedb o minimumu sredstev, ki bi bil potreben za njuno tekoče poslovanje ter katera oziroma koliko je takšnih sredstev, da bi njihova prodaja ogrozila njuno poslovanje. Nenazadnje niti nista pojasnili, kakšno dejavnost opravljata in katero premoženje za to potrebujeta.6

11. Glede na vse zgoraj pojasnjeno je torej pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici razpolagata s premoženjem, ki bi ga lahko unovčili za plačilo sodne takse, za katerega sta solidarno zavezani, njune likvidnostne težave pa utemeljujejo odlog plačila sodne takse do izdaje odločbe v postopku s pritožbo. Časovno obdobje, za katerega je sodišče prve stopnje tožnicama odložilo plačilo sodne takse, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje kot primerno in povsem zadostno za unovčenje dela njunega premoženja, ki bo zadoščalo tako za odpravo blokade njunih transakcijskih računov kot tudi plačilo sodne takse, pri čemer ne bo ogrožena njuna dejavnost (3. odstavek 11. člena ZST-1). Čas odloga, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, pa tudi v vsakem primeru tožnicama zagotavlja uveljavljanje njune pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS, Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami, URS)7, kar je glavni namen določb II. poglavja ZST-1.8

12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

13. Prva tožnica stroškov pritožbe ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

1 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 81/2015 z dne 5.2.2015, opr. št. I Cpg 60/2015 z dne 22.4.2015, opr. št. I Cpg 490/2015 z dne 23.4.2015 ter opr. št. I Cpg 1269/2016 z dne 16.11.2016. 2 Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 116/2015 z dne 18.6.2015 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 375/2010 z dne 30.3.2010. 3 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 383/2016 z dne 17.6.2016. 4 Ta po podatkih GURS znaša ... EUR. 5 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 935/2016 z dne 13.4.2018. 6 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 383/2016 z dne 17.6.2016. 7 Čim je plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje odloženo do izdaje odločbe v postopku s pritožbo zoper to sodbo, plačilo sodne takse ne predstavlja več procesne predpostavke za odločanje o pritožbi, temveč se v primeru neplačila po zapadlosti le prisilno izterja (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 771/2017 z dne 26.10.2017). 8 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1182/2016 z dne 16.11.2016.