Jedro

Za obstoj utemeljenega suma zadošča nižja stopnja verjetnosti o resničnosti pravnorelevantnih dejstev kot za gotovost, ki je potrebna za izdajo obsodilne sodbe. Z oceno utemeljenosti suma storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa, ni izključena možnost nasprotne ugotovitve glede storitve prekrška in odgovornosti zanj v nadaljnjem postopku o prekršku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo obdolženčev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 26. 10. 2011. Zoper takšen sklep se pritožuje obdolženec, ki v pritožbi navaja, da je 15. 10. 2011 bil udeležen v prometni nesreči kot voznik osebnega avtomobila, v kateri je poškodoval drsno ograjo, takoj po nesreči pa je na kraj prišel njegov oče, ki ni R. M., kot sta navedla policist T. in sodnica T., temveč R. M., ki je s kraja prometne nesreče obvestil po telefonu dežurnega Cestnega podjetja C. za to območje in ga seznanil, da je prišlo do poškodbe drsne ograje in da bodo v lastni režiji ograjo popravili, kar so tudi storili 20. 10. 2011. Po tem mu je oče dejal, da naj gre domov in da bo on poskrbel za osebni avtomobil. Čez tri ure po nesreči so na dom prišli policisti, kjer jim je oče povedal, kam ga je poslal in ga niso izsledili, kot navajata policist in sodnica v sklepu, ob prihodu pa so mu očitali, da je pobegnil s kraja prometne nesreče in da je po nesreči pil alkoholne pijače. Policije ni obveščal, ker je tudi ni dolžan obveščati. Po nesreči pa je v tem primeru pil, ker ni vedel, da bodo zadevo obravnavali policisti, ker jih je nekdo obvestil. Po 3. točki 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa točno piše, da mora neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče, nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov, kar je njegov oče tudi storil. Prav tako ne držijo navedbe, da je z vozila potrgal obe registrski tablici, da bi prikril lastništvo. Obe tablici sta se nahajali v reki S., kjer jih je sam našel naslednje jutro. Pri vsej tej zadevi kaže na to, da je policist T. delal samovoljno in ni ugotavljal dejanskega stanja, sodnica pa je sledila gradivu policista T., kar se mu zdi zelo sumljivo. Prav tako mu je sodnica na prošnjo, da se zadeva čimprej reši, ker je poklicni voznik, poslala vabilo na zaslišanje z dne 25. 11. 2011, on pa je pošto dvignil 26. 11. 2011, kar v sklepu ne opisuje. Napisala pa je, da se zaslišanja ni udeležil, kar ni res. Ko je 28. 11. 2011 klical po telefonu in ji povedal, da je pošto prepozno dvignil, mu je zabrusila po telefonu naj napiše opravičilo, kar je tudi storil, vendar v sklepu tega ne omenja.

Pritožba ni utemeljena.

Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje M. z dne 17. 10. 2011, ki je na prvostopenjsko sodišče prispel 18. 10. 2011, se obdolžencu očita storitev prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ki ga stori voznik, ki ne ravna v skladu z zahtevo ali odredbo policista iz tretjega ali enajstega odstavka 107. člena ZPrCP, torej voznik, ki odkloni s strani policista odrejeni strokovni pregled. Iz navedb v obdolžilnem predlogu je razvidno, da so policisti obdolženca obiskali na domu ob 20.50 uri zaradi prometne nesreče, ki jo je povzročil 15. 10. 2011 ob 18.16 uri na cesti na relaciji L. d. – S., v kateri je poškodoval odbojno ograjo in s tem povzročil materialno škodo VOC C., nato pa kraj prometne nesreče zapustil. Nadalje iz obdolžilnega predloga izhaja tudi, da je policist obdolžencu ob 20.50 uri odredil preizkus alkoholiziranosti z elektronskim indikatorjem alkohola, ki ga je obdolženec tudi opravil, vendar ker se z rezultatom, ki ga je pokazal elektronski alkotest ni strinjal in je pri tem izjavil, da je po prometni nesreči spil tri piva, mu je policist odredil strokovni pregled, kar je v skladu z devetim odstavkom 107. člena ZPrCP policist dolžan storiti. Odrejeni strokovni pregled pa je obdolženec odklonil, čeprav je policist obdolženca po prvi odklonitvi seznanil s sankcijami, ki so predpisane za odklon strokovnega pregleda. Ker je za prekršek, ki se ga očita obdolžencu po obdolžilnem predlogu predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je sodišče prve stopnje na predlog Policijske postaje M. izdalo sklep z dne 26. 10. 2011, s katerim je na podlagi 113.a člena ZP-1 obdolžencu začasno odvzelo vozniško dovoljenje.

Zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja je obdolženec vložil pravočasni ugovor, v katerem je v bistvenem navajal enako kot v sedaj obravnavani pritožbi in sicer, da policije ni obveščal o prometni nesreči, ker je ni dolžan obveščati, po nesreči pa je pil, ker ni vedel, da bodo zadevo obravnavali policisti. Predlagal pa je tudi čimprejšnje zaslišanje, da se zadeva čimprej razčisti in sporočil, da je poklicni voznik CE kategorije in je na vožnji v tujini.

V skladu z določbo 113.a člena ZP-1 sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, če je podan utemeljen sum, da je kršitelj storil prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za obstoj utemeljenega suma zadošča nižja stopnja verjetnosti o resničnosti pravnorelevantnih dejstev kot za gotovost, ki je potrebna za izdajo obsodilne sodbe. Utemeljen sum kot dokazni standard ni zamejen na neki začrtani verjetnosti stopnji, temveč zajema okvir, ki je višji od utemeljenih razlogov za sum in nižji od gotovosti, ki je potrebna za izrek obsodilne sodbe (sodba Vrhovnega sodišča RS XI Ips 44415/2010–267 z dne 22. 6. 2010). Podan je, če je stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih. Pri tem je potrebno opozoriti na razliko med obstojem utemeljenega suma kot dokaznega standarda za izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 in sprejemanjem dokazne ocene o tem, ali je obdolžencu dokazana storitev očitanega mu prekrška, kar je predmet postopka o prekršku in ugotavljanja odgovornosti obdolženca za očitani mu prekršek. To pomeni, da z oceno utemeljenosti suma storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni izključena možnost nasprotne ugotovitve glede storitve prekrška v nadaljnjem postopku o prekršku.

Za odločitev o odgovornosti za prekršek, ki se ga očita obdolžencu z obdolžilnim predlogom in za katerega je prepisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, so pomembne ugotovitve glede tega ali je obdolžencu odrejen strokovni pregled in ali ga je le-ta odklonil. Na podlagi navedb v obdolžilnem predlogu in po vpogledu v dokaze, ki jih je obdolžilnemu predlogu predložila Policijska postaja M., je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženi storil prekršek po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP. To sicer še ne pomeni, da ga je s tem tudi spoznalo za odgovornega storitve prekrška, temveč je le ocenilo, da je stopnja verjetnosti, da je obdolženec ta prekršek dejansko storil, večja od verjetnosti, da ga ni storil. S takšno oceno pa se glede na vsebino obdolžilnega predloga in dokaze, ki so v spisu, strinja tudi pritožbeno sodišče. Z ugovorom zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja obdolženec ni vzpostavil nobenega dvoma glede tega, da iz ugotovljenih dejstev izhaja utemeljen sum, da je storil očitani mu prekršek. Obdolženec namreč v ugovoru ni zanikal niti, da mu je strokovni pregled bil odrejen, niti da ga je odklonil, temveč temu smiselno celo pritrjuje, izrecno pa tudi priznava, da je po prometni nesreči pil alkoholne pijače, ker ni vedel, da bodo zadevo obravnavali policisti. Obdolženčev ugovor se torej niti ni nanašal na pravnorelevantne okoliščine za izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, saj je v ugovoru smiselno izpodbijal zakonitost policistove odredbe za strokovni pregled, kar pa bo predmet presoje v dokaznem postopku v nadaljevanju postopka o prekršku, medtem ko za presojo utemeljenega suma to ni relevantno.

Pritožbene navedbe glede vabljenja na zaslišanje, s katerimi obdolženec smiselno zatrjuje bistveno kršitev določb postopka o prekršku, so sicer resnične, a ker drugi odstavek 113. b člena ZP-1 določa, da sodišče pred odločitvijo o ugovoru lahko pridobi pisno izjavo obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne za odločitev o ugovoru in zaslišanje torej ni obvezno, smiselno zatrjevana kršitev določb postopka o prekršku ni podana. Glede na to, da je obdolženec na ponovno zaslišanje bil vabljen po izdaji izpodbijanega sklepa, je prvostopenjsko sodišče očitno ocenilo, da za odločitev o obdolženčevem ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja njegovo zaslišanje ni potrebno, s takšno presojo pa se strinja tudi pritožbeno sodišče, saj je na podlagi navedb, ki izhajajo iz obdolžilnega predloga in dokazov, ki so obdolžilnemu predlogu priloženi nedvomno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek. Tudi pritožbene navedbe, v katerih obdolženec ponovno pojasnjuje potek dogodkov po prometni nesreči glede obveščanja oškodovanca in opravičuje dejstvo, da je alkoholne pijače užival po prometni nesreči, ker ni vedel, da bodo dogodek obravnavali policisti, se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za presojo o odgovornosti za prekršek, ki se obdolžencu očita v predmetni zadevi in posledično tudi ne na presojo, ali je podan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega prekrška. Obdolžencu se v predmetnem postopku namreč ne očita niti zapustitev kraja prometne nesreče, niti opustitev obveznosti obvestitve policistov o prometni nesreči, niti uživanje alkoholnih pijač po prometni nesreči kot tudi ne prikrivanje lastništva vozila z odstranitvijo registrskih tablic. Smiselno s tem obdolženec poskuša dokazati, da je odreditev strokovnega pregleda s strani policista bila nezakonita, kar pa bo glede na zgoraj pojasnjeno stvar ugotavljanja dejanskega stanja in presoje v nadaljevanju postopka o prekršku. Tako so vse te pritožbene navedbe za presojo ali je podan utemeljen sum storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP neupoštevne. Prav tako pa pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pavšalnih pritožbenih očitkov o samovoljnem delu policista in o pristranskem delovanju sodišča, na kar naj bi kazalo dejstvo, da imata policist, ki je dogodek obravnaval in razpravljajoča sodnica enak priimek. Iz spisovnega gradiva, zlasti pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo nikakršni indici, da bi sodišče v tej zadevi kakorkoli pristransko odločalo.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je obdolženčevo pritožbo zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).