Jedro

Glede na vpis zaznambe spora in določila 80. člena ZZK-1 ni mogoče govoriti o izkazanosti pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Če bo tožnica v sporu uspela, bo lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora, vsi morebitni vpisi, izvedeni po zaznambi spora, pa bodo izbrisani po uradni dolžnosti. Iz enakih razlogov ne bi mogla biti izkazana niti predpostavka iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj je ob vpisani zaznambi spora tožnica zavarovana in v primeru uspeha v sporu ne more utrpeti težko nadomestljive škode.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se I. točka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi ter se I.a točka sklepa P 547/2021-II z dne 17. 8. 2021 razveljavi in predlog za začasno odredbo v tem delu zavrne.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (v I. točki o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi v preostalem delu ter v II. točki).

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 17. 8. 2021 (I. točka). Odločilo je še, da bo o stroških postopka o ugovoru zoper začasno odredbo odločilo s končno odločbo (II. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi ugovoru, razveljavi sklep o začasni odredbi ter predlog za začasno odredbo zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je prvo sodišče svoje zaključke utemeljilo na obstoju zakonske zveze in njenem prenehanju, ne pa tudi na morebitnem obstoju izvenzakonske skupnosti pred sklenitvijo zakonske zveze. Tožničina trditev o obstoju izvenzakonske skupnosti je vsebinsko neizpolnjena. Toženec zato ni prerekal tožničinih navedb o obstoju izvenzakonske skupnosti. Stanovanje na A. 1 ne more predstavljati skupnega premoženja pravdnih strank. Začasno odredbo je mogoče izdati le takrat, ko je to nujno, kar pomeni, da mora sodišče preveriti, ali škode nemara ni mogoče odvrniti drugače kot z izdajo začasne odredbe. V tovrstnem sporu pride v poštev zaznamba spora. Če tožnik uspe v postopku, bo zaznamba spora učinkovala zoper vse kasnejše vpise in s tem zoper vse kasnejše pridobitelje pravic, zato sploh ni mogoče govoriti o kakšni dobrovernosti ali nedobrovernosti pridobitelja. Zato je zgrešeno stališče prvega sodišča, da je oba navedena instituta dopustno kumulirati, brez ugotavljanja potrebnih pogojev za izdajo začasne odredbe. V obravnavani zadevi je tožnica poleg začasne odredbe predlagala tudi vpis zaznambe spora pri nepremičninah, ki naj bi predstavljale skupno premoženje. Ni sporno, da je tožnica tudi dosegla vpis zaznambe spora pri vseh obravnavanih nepremičninah. Tožnica je zato dosegla varstvo svojih pravic že z zaznambo spora, zaradi česar niti nima pravnega interesa za izdajo začasne odredbe. Kadar je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev „izvirne“ lastninske pravice, je učinkovitejše pravno varstvo z zaznambo spora. Zgrešeno je tudi stališče prvega sodišča, da bi toženec z izdano začasno odredbo utrpel le neznatno škodo. Kadar se začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, ni mogoče govoriti o neznatni škodi. Nadaljnja možnost uporabe nepremičnin kljub izdani začasni odredbi sama po sebi še ne pomeni neznatne škode. Ker je tožnica dosegla vpis zaznambe spora v zemljiški knjigi, bi morala pojasniti, zakaj ji zaznamba spora ne zadošča oziroma zakaj bi brez predlagane začasne odredbe nastale negativne posledice oziroma nenadomestljiva škoda zaradi morebitnega razpolaganja. S tem v zvezi je zgrešeno stališče prvega sodišča, da bi v primeru, če sodišče ne bi izdalo začasne odredbe, toženec lahko obremenil nepremičnine s hipotekami oziroma se dogovoril za „reprogram“ obstoječih kreditov. Glede na učinke zaznambe spora je jasno, da morebitna nova hipoteka ne bi imela negativnih vplivov za tožnico. Stališče prvega sodišča v 25. točki izpodbijanega sklepa je zato napačno. Ko je pri nepremičninah vpisana zaznamba spora, noben pridobitelj ne bi mogel biti dobroveren. Zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve zato niso bili podani. Glede na izvedeno zaznambo spora ni izpolnjen kriterij nujnosti za izdajo začasne odredbe.

3. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila na tožničin predlog 9. 8. 2021 vpisana zaznamba spora pri vseh nepremičninah, ki so predmet tožničinega tožbenega zahtevka (sklep o zaznambi spora je pravnomočen). Tožnica je poleg zaznambe spora predlagala tudi izdajo začasne odredbe, ki jo je prvo sodišče izdalo s sklepom z dne 17. 8. 2021. 6. Učinek zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice je v tem, da ta zaznamba varuje pridobitelja, ki uspe v sporu, pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic, saj lahko pridobitelj vknjiži svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora, zemljiškoknjižno sodišče pa pri tem po uradni dolžnosti dovoli izbris vseh vpisov z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora (80. in 81. člen Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Glede na to bi morala tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe podati ustrezno trditveno in dokazno podlago, da sodišče poleg dovolitve zaznambe spora izda tudi začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin (dolžnost izkaza pogojev po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ) oziroma bi morala tudi pojasniti, zakaj naj bi ji zaznamba spora ne nudila zadostnega varstva.

7. Pritožba ima prav, da tožnica ni zadostila svoji obveznosti in je drugačno stališče prvega sodišča materialnopravno napačno. Glede na vpis zaznambe spora in določila 80. člena ZZK-1 ni mogoče govoriti o izkazanosti pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Če bo tožnica v sporu uspela, bo lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora, vsi morebitni vpisi, izvedeni po zaznambi spora, pa bodo izbrisani po uradni dolžnosti. Zato ne more biti izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Čim je vpisana zaznamba spora, poznejši pridobitelj te nepremičnine oziroma pridobitelj druge stvarne pravice na njej ne more biti dobroveren. Iz enakih razlogov ne bi mogla biti izkazana niti predpostavka iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj je ob vpisani zaznambi spora tožnica zavarovana in v primeru uspeha v sporu ne more utrpeti težko nadomestljive škode (80. člen ZZK-1).

8. Glede na učinke zaznambe spora ni mogoče govoriti niti o izkazanosti pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj zaznamba spora preprečuje nastanek neugodnih posledic tožnici oziroma ji nudi v primeru uspeha v sporu popolno varstvo njene lastninske pravice. Napačno je tudi stališče prvega sodišča, da bo toženec z izdano začasno odredbo utrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena ZIZ), saj prepoved odtujitve in obremenitve (prepoved razpolaganja) sama po sebi ne more pomeniti zgolj neznatne škode za lastnika nepremičnine, ker je pravica razpolaganja bistveni element lastninske pravice.

9. Ker tožnica ni izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe glede vtoževanih nepremičnin, je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi ter izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

10. Prvo sodišče je pravilno zavrnilo toženčev ugovor zoper sklep o začasni odredbi, ki se nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve (kakršnegakoli razpolaganja) s 100 % poslovnim deležem v družbi B., d. o. o. Tožnica je izkazala za verjetnega obstoj terjatve. Trdila je, da sta s tožencem živela skupaj kot izvenzakonska partnerja od druge polovice leta 2012 dalje do 10. 10. 2016, ko sta sklenila zakonsko zvezo. Tej trditvi, ki je bila konkretizirana v zadostni meri, toženec ni ugovarjal. Pritožbena trditev, da tožnica ni izkazala obstoja izvenzakonske skupnosti pred 10. 10. 2016, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je zato neutemeljen.

11. Prvo sodišče je ugotovilo, da je bila družba B., d. o. o., ustanovljena v času obstoja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank in da je bil poslovni delež v družbi pridobljen s sredstvi, ki sta jih pravdni stranki pridobili v času njune izvenzakonske skupnosti kot njuno skupno premoženje, kar je pomenilo, da je tožnica izkazala za verjetnega obstoj terjatve (ugotovitev poslovnega deleža kot skupnega premoženja). Ugotovilo je tudi, da tožencu lahko nastane s prepovedjo razpolaganja s skupnim poslovnim deležem le neznatna škoda (predpostavka iz tretjega odstavka 272. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ) ter da je glede prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem izkazana tudi predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Toženec v pritožbi ne izpodbija teh ugotovitev, da je bil za prepoved odtujitve in obremenitve oziroma razpolaganja s poslovnim deležem izpolnjen tudi drugi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe (ena izmed predpostavk iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ). V tem delu je njegova pritožba gola. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa ugotavlja, da je prvo sodišče v tem delu pravilno uporabilo materialno pravo ter da ni storilo nobene kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

12. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).