Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen. Smiselno za tek postopka se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na izvedence (15.čl. ZIZ).
Pritožba dolžnice se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša vrednost nepremičnine in sicer parc. št. 138. S - stanovanjske stavbe, vpisane v vl. št. 421 k.o. T. in parc. št. 1138, vpisane v vl. št. 509 k.o. T., last dolžnice do celote, skupno 56.962.316,00 SIT.
Zoper ta sklep se je pritožila dolžnica, ki v pritožbi navaja, da dejstvu, da je ugotovljena vrednost nepremičnin ocenjena na znesek 56.962.316,00 SIT oporeka v celoti. Poudarja, da predstavlja nepremičnino na parc. št. 138 poslovno stanovanjski objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja. Predlaga, da se cenitev nepremičnine opravi ponovno, ugotovljena vrednost nepremičnine pa naj se ugotovi posebej za stanovanjski del in posebej za poslovni del nepremičnine. Zemljišče na parc. št. 1138 obsega 1207 m2 in naj se ustrezno tržno oceni. Pritožbi prilaga tudi izvod cenitve, ki jo je izdelal sodni cenilec gradbene stroke M.K..
Pritožba dolžnice ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16.8.2005 določilo I.Z. kot cenilca gradbene stroke z nalogo, naj opravi ogled nepremičnin last dolžnice ter oceni njihovo vrednost. Sklep o imenovanju cenilca je bil vročen tudi dolžnici. Cenilec je cenitev izdelal v pismeni obliki ter jo predložil sodišču prve stopnje. Sodišče je izvod cenitve dne 19.1.2006 posredovalo strankama, hkrati s tem pa ju je izrecno pozvalo, da sodišču v roku osmih dni sporočita morebitne pripombe. Dolžnici je sodišče prve stopnje cenitev s spremnim dopisom poslalo na naslov T., vročitev pa ji je bila opravljena na podlagi 141. čl. Zakona o pravdnem postopku. Po tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil cenilni zapisnik strankam vročen in da te nanj v določenem roku niso podale pripomb, pa je dne 29.3.2006 izdalo izpodbijani sklep, v katerem ugotavlja tržno vrednost nepremičnin v višini 56.962.316,00 SIT.
Način ugotovitve vrednosti nepremičnin določa ZIZ v 178.čl.. Po določbah 179.čl. ZIZ pa se vrednost nepremičnine ugotovi s sklepom, zoper katerega se poleg dolžnika lahko pritoži vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo. Samega postopka v zvezi s cenitvijo 178.čl. ZIZ podrobno ne ureja. Po tej zakonski določbi pa se vrednost nepremičnine lahko ponovno ugotavlja le v primerih, ko je precejšnja sprememba vrednosti izkazana z mnenjem sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine posledica spremenjenih tržnih razmer od opravljene cenitve do dneva prodaje. To pa ni problem obravnavane zadeve.
Ker postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen, se po stališču pritožbenega sodišča subsidiarno smiselno za tek postopka uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na izvedence (15.čl. ZIZ). Ob smiselni uporabi 253.čl. ZPP je bilo sodišče dolžno cenitev predložiti strankama, kar je v obravnavanem primeru tudi storilo. Upoštevaje določbe 1. in 2. odst.29.čl. ZIZ je nato pravilno postopalo tudi, ko je stranki pozvalo, da v roku 8 dni sporočita morebitne pripombe glede cenitve. Ker teh v danem roku ni bilo, je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo izpodbijani sklep s katerim je ugotovilo tržno vrednost dolžničine nepremičnine. Ob takem dejanskem stanju pa pritožbeno sodišče smatra, da je dolžničine navedbe v pritožbi in pritožbi priložene dokaze šteti kot nova dejstva in nove dokaze, kar pa glede na določilo 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 15. čl. ZIZ, tudi v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljeno. Svoje morebitno nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo je bila dolžna izraziti v obliki pripomb na cenitev, ki ji jo je sodišče prve stopnje posredovalo. Tega ni storila, z ničemer pa tudi ni izkazala, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju).