Jedro

Fikcija vročitve lahko nastopi le v primeru, da je bila vročitev opravljena na naslovu strankinega dejanskega prebivališča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo toženca zoper zamudno sodbo z dne 19.2.2010 kot prepozno.

Zoper ta sklep se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči o pritožbi zoper zamudno sodbo. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da sodba proti stranki učinkuje šele od trenutka, ko ji je pravilno vročena. Zamudna sodba pa mu je bila vročena na naslovu, na katerem takrat ni imel niti uradnega niti dejanskega prebivališča. V času vročanja izpodbijane zamudne sodbe namreč na naslovu vročanja ni živel, saj je takrat prestajal osemmesečno zaporno kazen. Z zamudno sodbo se je seznanil šele dne 20.7.2010, ko je bil predčasno odpuščen s prestajanja zaporne kazni.

Pritožba je utemeljena.

Zamudna sodba z dne 19.2.2010, zoper katero je toženec dne 30.8.2010 vložil pritožbo, ki jo je je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo, je bila tožencu vročena na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa štelo, da je, ker toženec pisanja (zamudne sodbe) ni dvignil v roku 15 dni od obvestila o pošiljki, nastopila fikcija vročitve in da je bila tako tožencu zamudna sodba vročena dne 29.3.2010 (glej 142. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08; v nadaljevanju ZPP).

Toženec v pritožbi, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, pojasnjuje (kar ponavlja tudi v obravnavani pritožbi), da je bil v času vročanja izpodbijane sodbe, in sicer od 5.1.2010 pa do 20.7.2010, na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana in da torej ni bival na naslovu stalnega prebivališča, kar dokazujejo k pritožbi priložene listine (predvsem priloge B10 – B12). Navedeno pomeni, da tožencu izpodbijana sodba, ki mu je bila, kot že povedano, vročena na naslovu njegovega stalnega prebivališča, ni bila pravilno vročena, saj toženec (zaradi prestajanja zaporne kazni) takrat tam ni živel, zato dne 29.3.2010 ni mogla nastopiti fikcija njene vročitve. Fikcija vročitve po 4. odstavku 142. člena ZPP je namreč mogoča le v primeru, da je bila vročitev pravilno opravljena oziroma da je bila opravljena na naslovu strankinega dejanskega prebivališča (glej obrazložitev odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-279/08 z dne 9.7.2009).

Osebi, ki ji je vzeta prostost, se vročajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti (136. člen ZPP). Na kršitev pravil o vročanju pa se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel (6. odstavek 139. člena ZPP).

Toženec je bil s prestajanja zaporne kazni odpuščen dne 20.7.2010 (kot to izhaja iz odločbe o predčasnem odpustu z dne 6.7.2010 - priloga B10), zato se je z zamudno sodbo lahko šele takrat dejansko seznanil (kot to tudi zatrjuje). V tem času (od 15. julija do 15. avgusta) so bile sodne počitnice (1. odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, Ur. l. RS, št. 19/1994 s spremembami; v nadaljevanju ZS), v času katerih procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja. Če pa je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice (3. odstavek 83. člena ZS). Pritožba zoper zamudno sodbo je bila vložena dne 30.8.2010, to je petnajsti dan po izteku sodnih počitnic, torej pravočasno. Zaključek sodišča prve stopnje, da je pritožba zoper zamudno sodbo prepozna, je tako napačen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da glede pritožbe zoper zamudno sodbo postopa po 1. odstavku 344. člena ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).