13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopajo B. B., C. C., Č. Č. in D. D., odvetniki v Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 45/2000 z dne 28. 6. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 937/97 z dne 6. 10. 1999 in s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VI P 985/93 z dne 10. 4. 1997 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek ustavne pritožnice, da ji mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) prodati enosobno stanovanje v V. ulici št. 17 v U. pod pogoji, ki jih določa Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju SZ). Pri tem je izhajalo iz ugotovitve, da je bil objekt, v katerem se nahaja predmetno stanovanje, zgrajen v pretežni meri s sredstvi tožene stranke in namenjen za upokojence, stanovanja v takem objektu pa lastnica - tožena stranka ZPIZ - glede na določbo prvega odstavka 128. člena SZ ni dolžna prodati. Višje sodišče je pritožbo ustavne pritožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo ustavne pritožnice.

2.Ustavna pritožnica navaja, da je v objektu, v katerem se nahaja sporno stanovanje, ZPIZ prodal 16 stanovanj pod pogoji iz SZ. Zato ta objekt ni več namenjen zgolj upokojencem in nima statusa iz prvega odstavka 128. člena SZ, ki opravičuje odklonitev prodaje stanovanj s strani tožene stranke. Sodiščem, kar velja tudi za sodbo Vrhovnega sodišča, očita, da so ji odvzela pravico do odkupa spornega stanovanja pod enakimi pogoji, kot so jih sicer v istem objektu lahko odkupili drugi upravičenci do odkupa. S tem naj bi se v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) poseglo v njene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Vrhovnemu sodišču ustavna pritožnica očita, da na njene navedbe v reviziji ni odgovorilo in da je spregledalo zatrjevane kršitve načela enakosti pred zakonom. S tem smiselno uveljavlja kršitev človekove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavna pritožnica utemeljuje zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred Vrhovnim sodiščem s tem, da primerja svoj položaj v sodnem postopku s položajem drugih, ki so lahko stanovanje odkupili. Taka primerjava za presojo v ustavni pritožbi zatrjevane kršitve načela enakosti vseh pred zakonom ni ustrezna. Kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče, dejstvo, da so nekateri stanovalci lahko odkupili stanovanje, ne more vplivati na odločitev v pritožničinem primeru. Zato tudi očitek Vrhovnemu sodišču, da ni odgovorilo na navedbe v reviziji, ni utemeljen.

4.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger