Jedro

Zakon o standardizaciji ne dopušča razlage, da na uvoženih proizvodih ni potrebna označba njihovega proizvajalca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tržni inšpektorat uprave za inšpekcijske službe mesta je z odločbo z dne 4.7.1994 na podlagi 2. člena zakona o tržni inšpekciji prepovedal tožeči stranki prodajo naslednjih ročnih orodij: 10 garnitur vijačev (izvijačev) za vijake z utorom art. 1050 po maloprodajni ceni 300,00 SIT; 6 garnitur ključev "gedore" za vijake in matice po maloprodajni ceni 3.000,00 SIT (1. točka izreka); prepoved prodaje navedenih proizvodov velja vse dotlej, dokler le ti ne bodo označeni, kot določajo veljavni predpisi (2. točka izreka); rok izvršitve te odločbe je 10 dni po njenem prejemu (3. točka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka citira določbe 9. in 1. odstavka 15. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 37/88 in 23/91), ki se uporablja kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94, ki določajo, da se ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi uporabljajo tudi za uvožene proizvode (1. odstavek 15. člena). Proizvodi, za katere je to določeno s predpisom, izdanim na podlagi zakona o standardizaciji, morajo imeti predpisane listine, tehnično navodilo ali navodilo za uporabo, predpisane oznake, podatke in deklaracijo (9. člen citiranega zakona). Po mnenju tožene stranke iz navedenega izhaja, da morajo imeti tudi uvoženi izdelki vse navedene listine, navodila ter tudi predpisane oznake. Za ročna orodja obstajajo veljavni standardi, ki se obvezno uporabljajo pri izdelavi in označevanju ročnega orodja. Na podlagi zakona o standardizaciji je bil izdan JUS K. 65.212 "vijači za vijake z utorom" z obvezno uporabo od 11.10.1986 naprej. Ta standard določa podatke, ki morajo biti na embalaži in pod točko 5.1.2. tudi, da mora biti na samem vijaču registriran znak proizvajalca. Za ključe za vijake in matice pa je bil izdan standard K. 65.010 z obvezno uporabo od 1.7.1970 naprej. Ta v točki 5.1 izrecno določa, da mora biti na vsakem ključu trajni napis registriranega znaka proizvajalca. Tožena stranka ugotavlja, da iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu, smiselno pa tudi iz same pritožbe tožeče stranke, izhaja, da je tožeča stranka dala v promet 10 garnitur vijačev za vijake z utorom brez napisa registriranega znaka proizvajalca, kar je v nasprotju z JUS K. 65.212; ter 6 garnitur ključev "gedore" za vijake in matice brez trajne označbe proizvajalca, kar je v nasprotju z JUS K.65.010. Po mnenju tožene stranke je prvostopni organ utemeljeno in zakonito v skladu s 75. členom zakona o standardizaciji izdal prvostopno odločbo, s katero je prepovedal prodajo navedenega ročnega orodja, ker ni bilo označeno. Glede na navedeno je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti prvostopni odločbi kot neutemeljeno na podlagi 240. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se za izvijače in za "gedore" ključe za ljubiteljsko uporabo ve, da gre za proizvode za enostavno uporabo in da ti proizvodi ne potrebujejo nikakršnih navodil in dodatnih inštrukcij. Na njihovo kakovostno in varnostno uporabnost ne more vplivati odtis proizvajalca na ročaju vijačev ali na glavi "gedora" ključev. Zato je standard glede tega za uvoženo blago prezpredmeten. Iz inšpektorjevega zapisnika, kakor tudi iz izpodbijane odločbe je glede na cenovni razred jasno razvidno, da so predmeti, ki jih je zatekel inšpektor v prodaji, predvideni za ljubiteljsko, ne pa za profesionalno - pridobitno dejavnost. Prodajna cena za 6 enostavnih vijačev v setu v blister embalaži, z vsemi potrebnimi uvoznimi oznakami na embalaži, je bila 300,00 SIT, cena za "gedore" ključe v kovinski škatli in kartonskem ovoju, z vsemi potrebnimi oznakami, razen oznake proizvajalca na glavi ključa, pa je bila 3.000,00 SIT. To pomeni, da so bili ti predmeti dostopni vsakemu, kot tudi so bili stimulativni za mlado generacijo, ki stopa na pot elektronike in mehanike. Po njenem mnenju je zakon o standardizaciji za enostavne proizvode in proizvode za ljubiteljsko uporabo neživljenjski, zlasti pa razlaga tožene stranke v izpodbijani odločbi. Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Glede na podatke in listine v upravnih spisih in citirane materialne predpise (9., 15. in 75. člen zakona o standardizaciji - Uradni list SFRJ, št. 37/88, 23/91 in RS, št. 22/91) sta po presoji sodišča prvostopni organ in tožena stranka odločila pravilno. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljeno zavrnila pritožbene navedbe tožeče stranke, ki jih tožeča stranka smiselno ponavlja v tožbi. Tožena stranka je dala tudi pravilne razloge za to zavrnitev. Sodišče teh razlogov ne ponavlja.

Sicer pa tožeča stranka nima prav, ko v tožbi razlaga, da so standardi za navedeno ročno orodje, ki je bilo uvoženo, brezpredmetni. To ne izhaja iz citiranih materialnih predpisov 9. in 1. odstavka 15. člena navedenega zakona o standardizaciji. Drugi odstavek 15. člena tega zakona pa v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj določa, da se ta zakon in predpisi, ki so izdani na njegovi podlagi in se nanašajo na garancijski list, servis, na zagotavljanje nadomestnih delov in drugih proizvodov ter obvezno atestiranje (homologacijo), ne uporabljajo za blago carinskega izvora in proizvode amaterske izdelave. Ta določba se torej ne nanaša na predpisano označevanje proizvodov z oznako proizvajalca, kot to določata citirani 9. člen in 1. odstavek 15. člena navedenega zakona. Ker so neupoštevane tožnikove navedbe in je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).