Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za preselitev toženca nazaj v večje stanovanje. Tožeča stranka s toženčevo preselitvijo v manjše stanovanje ni ničesar izgubila.
Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi, sodba sodišča prve stopnje pa tako spremeni, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Toženec je dolžan izprazniti dvosobno stanovanje št. 4 v II.
nadstropju hiše, in ga izpraznjenega oseb in stvari izročiti tožeči stranki Republiki Sloveniji, ter ji povrniti pravdne stroške, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe", z a v r n e .
Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega in revizijskega postopka v znesku 29.094,00 SIT, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Tožencu je naložilo, da je dolžan izprazniti dvosobno stanovanje št. 4 v II. nadstropju hiše in ga izpraznjenega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke tako, da je dopolnilo izrek prvostopne sodbe z izrekom, da bo izpraznitev mogoča potem, ko bo tožeča stranka tožencu omogočila preselitev v prejšnje stanovanje. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in prvostopno sodbo potrdilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da je pritožbeno sodišče kršilo 4. člen in 1. odstavek 333. člena ZPP, ker je odločalo o zahtevku, ki ga nobena od strank ni postavila. Le če bi tožeča stranka zahtevala preselitev v prejšnje stanovanje, bi sodišče lahko, če bi ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, o njem odločilo. Tudi ta zahtevek pa ne bi bil utemeljen. Toženec je tožeči stranki prepustil večje stanovanje zaradi upokojitve in prevzel manjše zaradi manjših stroškov.
Materialnopravno zmotna pa je tudi odločitev o izpraznitvi stanovanja. Sodišči prve in druge stopnje zmotno razlagata osamosvojitvene akte. Skupna deklaracija z dne 10.7.1991 je za določen čas derogirala ustavni zakon, kar pomeni, da se je toženec v sporno stanovanje vselil zakonito. Toženec še trdi, da mu pritožbena odločba ne zagotavlja zadostne pravne varnosti in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da ugodi pritožbi v celoti in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa obe sodbi razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
Revizija je bila vročena tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Revizija je utemeljena.
Toženec utemeljeno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Utemeljeno opozarja na ugotovljeno dejstvo, da je toženec s sporno odločbo Komande garnizona P. pridobil manjše stanovanje in ne večjega. Sodišče druge stopnje pri svojem odločanju tega dejstva ni upoštevalo. Da bi bilo manjše stanovanje, v katerem toženec sedaj prebiva, več vredno, ali sicer za tožečo stranko pomembnejše, ni bilo ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da toženec tožeče stranke s preselitvijo iz večjega stanovanja v manjše, ki je tudi približno enako staro in se nahaja v istem kraju, ni z ničemer oškodoval (str. 2 sodbe prve stopnje). Če pa je tako, tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za preselitev toženca nazaj v večje stanovanje. Tožeča stranka s toženčevo preselitvijo v manjše stanovanje ni ničesar izgubila.
Ker pa je toženec svoj interes za bivanje v manjšem stanovanju (upokojitev, manjši stroški) izkazal, je njegova revizija utemeljena. Na podlagi 1. odstavka 395. člena ZPP je zato revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremenilo, pritožbi toženca ugodilo in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.
Ker je toženec z revizijo uspel že iz navedenega razloga, drugi revizijski ugovori za odločitev niso več pomembni in revizijsko sodišče nanje zato ne odgovarja.
Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 166. člena ZPP. Ker toženec na prvi stopnji stroškov postopka ni uveljavljal, ima pravico do povrnitve stroškov na pritožbeni in revizijski stopnji. Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno taksno in odvetniško tarifo.