Jedro

Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah, je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije v tem delu ni dovoljen.

V ostalem predlog za dopustitev revizije ni utemeljen

Izrek

I. Predlog se v delu, ki se nanaša na pravnomočno zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, zavrže. II. Sicer se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to zavrglo njegovo pritožbo zoper sodbo kot prepozno. Vložil je tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno za obnovo postopka (zaradi opustitve pravilne vročitve in onemogočenega obravnavanja pred sodiščem).

2. Sodišče prve stopnje je predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje in za obnovo postopka zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.

4. Tožnik je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: ◦ Ali je sodišče kršilo 116. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, ker je štelo, da fikcija vročitve sodbe, ki je imela za posledico zamudo pri seznanjenosti s sodbo ter posledično zamudo pri vložitvi pritožbe, ni oziroma ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje? ◦ Ali je sodišče kršilo 116. člen ZPP s tem, ko ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje za vložitev pritožbe proti s fikcijo vročeni sodbi iz razloga globalne epidemije COVID 19 v letu 2020, ko so bile podane prepovedi in omejitve gibanja, potovanja med državama Švica in Slovenija? ◦ Ali je sodišče s tem, ko je zavrnilo predlog za zaslišanje tožnika, torej z zavrnitvijo dokaznega predloga, kršilo tožnikovo pravico do poštenega sojenja, ki je vsebovana v 22. členu Ustave RS ter kršilo drugi odstavek 120. člen ZPP, ker ni razpisalo naroka za vrnitev v prejšnje stanje? ◦ Ali je sodišče kršilo 323. člen ZPP in 324. člen ZPP, ker je bila v sodbi pod oznako tožeča stranka nepravilno označena tožeča stranka - izbrisana pravna oseba iz registra pravnih oseb, ki torej ne obstaja več, namesto pravilno - fizične osebe, in ali se lahko šteje, da vročitve sodbe sploh ni moglo biti in se ne more šteti za vročeno?

5. Predlog je delno nedovoljen, sicer ni utemeljen.

6. Predlog je v delu, ki se nanaša na sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje (na katerega se nanašajo prva tri vprašanja), nedovoljen. Sklep o vrnitvi v prejšnje stanje po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča RS namreč ni sklep, s katerim se postopek konča.1 Zato revizija zoper njega ni dovoljena in je tudi ni mogoče dopustiti. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog v delu, ki se nanaša na pravnomočno zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, zavrglo (prim. 377. člen ZPP).

7. Glede ostalega dela pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog v tem obsegu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 66/2018, II Ips 180/2010, II Ips 611/2007, II DoR 117/2016, II DoR 261/2015, II DoR 83/2013, III DoR 37/2012 in II DoR 473/2012 in druge.