Jedro

ZPP veže pravočasnost predloga za obnovo postopka na dan, ko je stranka mogla navesti sodišču novo dejstvo oziroma nova dokazila, ne pa na dan, ko je ta dokazila prejela.

Postopka, ki se je končal s pravnomočno zamudno sodbo, ni mogoče obnoviti iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, ker z obnovo takega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo. Zamudna sodba se namreč po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka tožene stranke, ki se je končal s pravnomočno zamudno sodbo Delovnega sodišča v Celju Pd 469/2005 z dne 3. 10. 2006. Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka. Ugotovilo je, da je predlog za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) prepozen, saj je bilo direktorici tožene stranke že dne 2. 11. 2006 (ko se je pritožila zoper sklep o stroških sodišča prve stopnje z dne 13. 10. 2006) znano, da je bila tožnica v letu 2003 zaposlena pri drugi pravni osebi (A. d.o.o.). Predlog z dne 12. 2. 2007 je bil vložen po poteku 30 dni od dneva, ko je tožena stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nove dokaze.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Kot neutemeljene je zavrnilo navedbe pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati novo pridobljen dokaz neodvisno od tega, kdaj je direktorica tožene stranke zvedela, da tožnica ni delavka tožene stranke. Listino - pogodbo o zaposlitvi kot nov dokaz naj bi direktorica tožene stranke pridobila šele 15. 1. 2007. Pogodba o zaposlitvi je namreč le dokaz za dejstvo, ki ni bilo pravočasno zatrjevano. Pravočasnosti predloga za obnovo ni mogoče ugotavljati le z vidika pridobitve dokaza, ki naj bi bil nov, temveč tudi z vidika seznanitve z dejstvom, ki naj bi ga ta dokaz dokazoval. 3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Navaja, da se je sodišče prve stopnje oprlo le na to, kdaj naj bi direktorica tožene stranke zvedela za novo dejstvo, ne pa tudi na to, kdaj je uspela pridobiti pogodbo o zaposlitvi tožnice oziroma, kdaj je lahko sploh uporabila to pogodbo kot nov dokaz. Sodišče druge stopnje se s tem ni ukvarjalo, zaradi česar je tudi samo kršilo določbe ZPP v smislu preizkusa vseh pritožbenih pravno relevantnih razlogov. S tem je bila kršena njena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, sodišče pa je tudi bistveno kršilo določbe postopka, saj pritožbo ni preizkusilo iz vseh pritožbenih razlogov. Tudi določbe 394. člena ZPP sodišči druge in prve stopnje nista uporabili pravilno. Revidentka je obnovo postopka utemeljevala z listino - pogodbo o zaposlitvi tožnice, ki jo je ta sklenila z drugo pravno osebo, in ne s tem, kdaj naj bi zvedela, da tožnica pri toženi stranki ni bila zaposlena. Šele s predložitvijo listine je dokazala, da je prej zatrjevana trditev (da pri njej tožnica ni bila zaposlena) tudi resnična. Razlogovanje sodišča druge stopnje, da pogodba o zaposlitvi ne predstavlja novote v smislu določb ZPP, predstavlja zmotno uporabo teh določb. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP, v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004).

7. Predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP (če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku) se lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP).

8. Da je direktorica tožene stranke vedela za to, da tožnica ni bila nikoli zaposlena pri tej stranki, je sama navedla v pritožbi z dne 2. 11. 2006 (list. št. 60) zoper sklep o stroških postopka v tej zadevi. Na obravnavi dne 9. 5. 2007 je izpovedala tudi, da je takoj po prejemu sklepa o stroških povprašala moža in od njega zvedela, da je bila tožnica leta 2003 zaposlena v A. d.o.o.. Predlog za obnovo postopka bi morala vložiti v 30 dneh od takrat, ko je zvedela za to okoliščino. Če bi dokazala, da takrat ni mogla dobiti pogodbe o zaposlitvi tožnice pri drugi pravni osebi, bi pač predlagala, naj ustrezne poizvedbe o tem opravi sodišče, sicer pa bi za potrditev dejstva, da tožnica ni bila zaposlena pri toženi stranki, že takrat lahko predlagala izvedbo več drugih dokazov (npr. že dokaz o tem, da je bila tožena stranka ustanovljena šele po prenehanju spornega obdobja, za katerega je tožnica zahtevala plačilo prejemkov iz delovnega razmerja, in na kar se je sicer že sklicevala v pritožbi zoper sklep o stroških). Pravočasnost predloga za obnovo postopka ZPP veže na dan, ko je stranka mogla navesti sodišču novo dejstvo oziroma nova dokazila, ne pa na dan, ko je ta dokazila prejela (enako tudi v sklepu Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 421/2001 z dne 4. 10. 2001). Nasprotne revizijske navedbe so neutemeljene. Predlog za obnovo postopka z dne 12. 2. 2007 je prepozen.

9. Podrejeno revizijsko sodišče opozarja tudi na pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bilo sprejeto dne 16. 12. 1993 (Poročilo II/93, stran 12), da postopka, ki se je končal s pravnomočno sodbo zaradi izostanka (sedaj z zamudno sodbo) ni mogoče obnoviti iz razloga po 9. (sedaj 10.) točki 421. člena (sedaj 394. člena) ZPP, ker z obnovo takega postopka ni mogoče doseči širšega preizkusa kot s pritožbo. Zamudna sodba se namreč po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožena stranka obnovitvenega razloga, na katerega se sklicuje, tudi sicer ne povezuje s tem, da prav zaradi uveljavljenega dejstva ni odgovorila na tožbo, temveč poskuša doseči le spremenjeno dejansko podlago za odločitev, kar pa v primeru zamudne sodbe ni mogoče. 10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP, v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.