Jedro

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb 4. in 5. odstavka ter 1. in 3. alineje 6. odstavka ter 7. odstavka 199.b člena, 1. odstavka in 1. stavka 2. odstavka 199.e člena v zvezi s 5. odstavkom istega člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).

Izrek

Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določb četrtega in petega odstavka, prve in tretje alineje šestega odstavka ter sedmega odstavka 199.b člena, prvega odstavka, prvega stavka drugega odstavka in petega odstavka 199.e člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 42602-7/2014-6 z dne 9. 12. 2014, s katero je ta na podlagi 199. b, 199. c, 199. č, 199. g in 199. e člena Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1) tožeči stranki naložila plačilo nadomestila za rabo vode za obdobje od 1. 1. 2005 do podelitve vodnega dovoljenja in plačilo vodne pravice od dokončnosti vodnega dovoljenja do 31. 12. 2013, v skupnem znesku 13.492,00 EUR, v sedmih obrokih. Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo tožeče stranke zavrnilo z odločbo, št. 3555-9/2015-2 z dne 27. 5. 2015. 2. Upravno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je bilo nadomestilo odmerjeno na podlagi določbe četrtega odstavka 199. b člena ZV-1 v povezavi z določbo prvega odstavka 199. c člena ZV-1, ki so bile v ZV-1 vključene z Zakonom o dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1C, Uradni list RS, št. 100/2013 z dne 6. 12. 2013). Po presoji Upravnega sodišča pri določbah ZV-1, ki so bile podlaga za odmero, ne gre za prepovedano retroaktivno učinkovanje, ker določbe izpolnjujejo vse pogoje iz drugega dostavka 155. člena Ustave Republike Slovenije. Da sta oba pogoja, ki dopuščata ustavno dopustno retroaktivno veljavo (javna korist in prepoved posega v že pridobljene pravice) izpolnjena kumulativno, pa je ugotovil že zakonodajalec pred sprejemom novele. Zavrnilo je tudi ugovor zastaranja. V preostalem pa je sledilo utemeljitvi upravnih aktov (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

3. Tožeča stranka je na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča X DoR 162/2018-3 z dne 9. 1. 2019 zoper navedeno sodbo vložila dopuščeno revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev ustavnih pravic in v tem okviru kršitev ustavno zagotovljene prepovedi retroaktivnosti ter kršitev ustavnega načela sorazmernosti oziroma načela pravne države.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizijski postopek se prekine.

6. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 267/2017 prekinilo postopek odločanja o reviziji in na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) vložilo zahtevo za oceno ustavnosti v izreku tega sklepa navedenih določb ZV-1, to je določb, ki so podlaga za odmero nadomestila tudi v obravnavani zadevi. Ustavno sodišče Republike Slovenije zadevo vodi pod opravilno številko U-I-348/20. 7. Ker gre tudi pri odločanju o reviziji v tem sporu za v bistvenem enako zadevo in za ista pravna vprašanja oziroma za ista vprašanja skladnosti določb ZV-1 z Ustavo Republike Slovenije, je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi postopek odločanja o tej reviziji do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o navedeni zahtevi za oceno ustavnosti ZV-1. 8. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije.