Jedro

Tožnik je dosegel svoje zadnje napredovanje na civilni dolžnosti, ki jo je opravljal pred razporeditvijo na vojaško dolžnost. Prenos napredovanj ob spremembi civilne v vojaško dolžnost pa ni mogoč. Skladno z 20. členom ZSPJS in sodno prakso je ohranitev razredov napredovanja možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah. Ker spada formacijska dolžnost, na katero je bil tožnik razporejen pred premestitvijo (civilna dolžnost), v drugo plačno skupino kot formacijska dolžnost, na katero je bil tožnik premeščen (vojaška dolžnost), ohranitev napredovanja ni mogoča, saj gre za dolžnosti v različnih plačnih skupinah (in ne podskupinah iste plačne skupine) in skladno z določbo 20. člena ZSPJS po sami naravi stvari ne gre za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta (formacijske dolžnosti). Zakon sam utemeljuje istovrstnost oziroma sorodnost delovnih mest izključno v okviru različnih plačnih podskupin iste plačne skupine, in ne med delovnimi mesti različnih plačnih skupin. Ker razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne skupine, tožena stranka pravilno ni upoštevala napredovanj v plačnih razredih, ki so bila dosežena pred razporeditvijo.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni: - v I., II., III., IV. in V. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne in - v stroškovni odločitvi (VIII. točka izreka) tako, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 462,50 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo in je dolžan toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 303,20 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom razveljavilo odločbo tožene stranke št. ..., z dne 7. 6. 2012 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku iz naslova premalo obračunane plače za obdobje od junija 2012 do maja 2013 obračunati razliko med dolgovano osnovno bruto plačo 32. plačnega razreda v višini 1.453,17 EUR ter obračunano osnovno plačo 26. plačnega razreda v višini 1.173,99 EUR, in razliko v višini 279,18 EUR bruto, po odvedbi vseh pripadajočih davkov in prispevkov izplačati tožeči stranki pripadajoče neto zneske v višini in z zapadlostjo razvidno iz izreka (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku iz naslova premalo obračunanega dodatka za delovno dobo za obdobje od junija 2012 do maja 2013 obračunati razliko v premalo obračunanem dodatku za delovno dobo ter po odvedbi pripadajočih davkov in prispevkov tožniku izplačati ustrezen neto znesek v višini in z zapadlostjo razvidno iz izreka (III. točka izreka). Nadalje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku iz naslova premalo obračunanega dodatka na stalnost za obdobje od junija 2012 do maja 2013 obračunati premalo obračunan dodatek na stalnost ter po odvedbi pripadajočih davkov in prispevkov tožniku izplačati ustrezen neto znesek v višini in z zapadlostjo razvidno iz izreka (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožniku stroške predhodnega postopka pri delodajalcu v znesku 116,39 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2012 dalje do plačila, zavrnilo pa višji zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 5. 9. 2012 do 6. 9. 2012 in plačilo zneska v višini 223,61 EUR s pripadki (V. točka izreka). S sklepom, ki ni pod pritožbo, je zavrglo tožbo v delu, da je tožena stranka dolžna tožniku izdati novo odločbo o plači, s katero bo tožnik za obdobje od 1. 6. 2012 dalje, ob upoštevanju doseženih napredovanj, razporejen v 32. plačni razred, za katerega je določena osnovna bruto plača v višini 1.453,17 EUR in mu z odločbo priznati pravico do dodatka na delovno dobo v višini 0,33 % vsakokratne osnovne plače za vsako začetno leto dela nad 5 let, pravico do dodatka na delovno dobo v višini 0,33 % za vsako zaključeno leto delovne dobe ter pravico do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja 12/16; in ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izdati novo odločbo o plači, s katero bo tožnika za obdobje od 1. 6. 2012 razporedila v 32. plačni razred in sicer z višjo osnovno plačo, to je nad zneskom 1.453,17 EUR; da je tožena stranka dolžna iz naslova premalo obračunane plače v obdobju od junija 2012 do vključno oktobra 2012 obračunati osnovno bruto plačo 32. plačnega razreda in sicer za višjo osnovno bruto plačo, to je nad zneskom 1.453,17 EUR; da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova premalo obračunanega dodatka za delovno dobo v obdobju od junija 2012 do vključno oktobra 2012 obračunati razliko, ki presega 27,63 EUR bruto; da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova premalo obračunanega dodatka na stalnost v obdobju od junija 2012 do vključno septembra 2012 obračunati razliko, ki presega 2,76 EUR bruto in da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova premalo obračunanega dodatka na stalnost za oktober 2012 obračunati razliko, ki presega 3,68 EUR bruto (VI. in VII. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku stroške postopka v višini 410,23 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila (VIII. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje v točkah od I. do V. ter zoper odločitev o stroških postopka v VIII. točki izreka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne v celoti in tožniku naloži plačilo že priglašenih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje ter pritožbenega postopka, vse pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je bistvo spora, ali je tožnik upravičen do prenašanja napredovanj, ki jih je dejansko dosegel na drugih delovnih mestih, kar med strankama ni bilo sporno, in sicer na delovnih mestih, ki niso bila podčastnik specialist skladiščnik za A. (na katerem je tožnik razporejen v spornem obdobju) oziroma celo na delovnem mestu, ki je bila civilna in ne vojaška dolžnost. Tožnik namreč ni zatrjeval, da bi izpolnil pogoje za napredovanje v plačnem razredu na dolžnosti podčastnik specialist za A.. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da je za rešitev predmetnega spora ključna pravnomočna odločitev v zadevi opr. št. I Pd 386/2009 v povezavi s sodbo druge stopnje opr. št. Pdp 386/2014 z dne 18. 5. 2014, ker iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je tožnik pred 1. 6. 2012 dejansko ves čas od leta 2000 dalje opravljal delo na vojaški dolžnosti podčastnik specialist skladiščnik za A.. Tožena stranka meni, da je tak zaključek sodišča prve stopnje napačen, saj je sodišče vezano zgolj na izrek odločbe, citirana sodba pa tudi ne zajema spornega obdobja od junija 2012 do maja 2013, temveč se nanaša na čas od decembra 2007 do vključno maja 2012. Ugotovljeno dejansko stanje v času od leta 2007 do 2012 pa ne more biti podlaga za odločitev v konkretnem predmetnem sporu. Sodba, na katero se sklicuje sodišče, se nanaša na plačilo razlike v plači po dejanskem delu, predmetni spor pa se nanaša na prenašanje plačnih razredov v primeru razporeditve na drugo delovno mesto. Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu tudi odstopa od ustaljene sodne prakse, kar pomeni, da je bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom. Sodišče je tožniku priznalo razliko do 32. plačilnega razreda, torej je upoštevalo 6 PR, katere je tožnik dosegel do leta 2012 na civilni službi. Tožnik je vsa z dokončno in pravnomočno odločbo priznana napredovanja dosegel na drugi dolžnosti, na katero je bil formalno razporejen. S predmetno sodbo je sodišče tožniku dejansko priznalo napredovanje, ki ga je tožnik dosegel na drugih dolžnostih, niti ne na dolžnosti skladiščnik V, in sicer ob upoštevanju dejanskega dela. Tožnik ni prenesel vseh plačnih razredov doseženih tekom opravljanja civilne formacijske dolžnosti v SV, oziroma za ohranitev plačnih razredov ni izpolnjeval pogoja navedenega v 20. členu ZSPJS. Tožnik je bil sicer z ukazom z dne 18. 5. 2012 razporejen na drugo formacijsko dolžnost v istem tarifnem razredu, vendar tožnik plačnih razredov doseženih v plačni skupini J in plačni podskupini J3 ne prenaša. Glede na to, da je tožnik podpisal novo pogodbo o zaposlitvi za podčastniško dolžnost in tako spremenil tudi status iz civilne v vojaško osebo ter bil z ukazom z dne 3. 4. 2009 razporejen na dolžnost, ki spada v plačno skupino C in plačno podskupino C4, upoštevajoč 20. člen ZSPJS doseženih plačnih razredov ni mogel ohraniti. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik pred letom 2012 formalno razporejen na civilni dolžnosti, ter da mu dodatek za stalnost za čas, ko je bil civilna oseba ni pripadal. Tožnik, glede na to, da je bil pred sporno razporeditvijo razporejen na civilni dolžnosti ne izpolnjuje pogoja iz 98. f člena Zakona o obrambi, kjer je kot pogoj izrecno določeno tudi opravljanje dela na vojaški dolžnosti (nad pet let). Sodišče je tako tožniku zaradi zmotne uporabe materialnega prava neutemeljeno priznalo dodatek za stalnost na civilnem delovnem mestu sistemski administrator VI. Sodišče je v V. točki tožniku tudi priznalo stroške predhodnega postopka, čeprav v predmetnem sporu uveljavlja denarno terjatev iz delovnega razmerja, zaradi česar lahko direktno vloži tožbo pred pristojno sodišče. Pritožbo vlaga tudi zoper odločitev o stroških postopka, saj iz obrazložitve ni razvidno, na kakšen način je sodišče ugotovilo, da je tožnik uspel s 85 % zahtevka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje s stroškovno posledico.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilo in popolno je ugotovilo dejansko stanje, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Ta pa so predvsem naslednja: - da je bil tožnik z ukazom z dne 18. 5. 2012 z dne 1. 6. 2012 razporejen na formacijsko dolžnost podčastnik specialist skladiščnik za A. v nazivu višji vodnik ter na podlagi odločbe z dne 7. 6. 2012 od 1. 6. 2012 dalje razporejen v 26. plačni razred, ki je kot izhodiščni plačni razred za to dolžnost določen s sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki; - da tožnik v predmetnem sporu uveljavlja, da je upravičen do prenašanja napredovanj, ki jih je dosegel na drugih delih (6 plačnih razredov), in vtožuje razliko v plači med izplačano plačo za 26. plačni razred in plačo za 32. plačni razred in posledično razliko v premalo obračunanem dodatku na delovno dobo ter razliko v premalo obračunanem dodatku za stalnost; - da je med strankama sporno pravno vprašanje, ali je toženka pravilno razporedila tožnika v 26. plačni razred, brez upoštevanj predhodno doseženih napredovanj, ki jih je dosegel tožnik pri opravljanju različnih formacijskih dolžnosti v SV v obdobju od njegove zaposlitve v letu 1992 dalje; - da je bil tožnik do 31. 5. 2012 formalno civilna oseba.

7. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/02 s spremembami) v 20. členu določa, da v primeru, če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegel pričakovanih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možno pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni skupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

8. Pri premestitvi je bistveno, koliko razredov napredovanja je tožnik dosegel na formacijski dolžnosti, na katero je bil razporejen neposredno pred premestitvijo. Tožnik je bil pred premestitvijo razporejen na formacijsko dolžnost skladiščnik V, v nazivu višji vodnik, to delo pa se opravlja na civilni dolžnosti.

9. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je tožnik dosegel svoje zadnje napredovanje na civilni dolžnosti, ki jo je opravljal pred razporeditvijo na vojaško dolžnost in da prenos napredovanj ob spremembi civilne v vojaško dolžnost ni mogoč. Skladno z 20. členom ZSPJS in sodno prakso je ohranitev razredov napredovanja možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah. Formacijska dolžnost skladiščnik V spada v V. tarifni razred, plačna skupina J, ter plačno podskupino J3. Civilne osebe, zaposlene v SV se namreč razvrščajo v plačne razrede skladno s prilogo J Kolektivne pogodbe za državno upravo, Uprave pravosodnih organov in Uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.

10. Način uvrščanja v plačne razrede ureja 13. člen ZSPJS, ki v drugem odstavku določa, da se delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G., H. in J, ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini C4 z uredbo in v plačni skupini I z uredbo ali kolektivnimi pogodbami. Glede na to, da je tožnik dosegel napredovanja pri opravljanju civilne formacijske dolžnosti v SV, za prenos oziroma ohranitev plačnih razredov ni izpolnjeval pogoja, navedenega v drugem odstavku 20. člena ZSPJS. Tožnik je bil sicer res z ukazom z dne 18. 5. 2012 razporejen na drugo formacijsko dolžnost v istem tarifnem razredu, vendar je treba ob navedenem pojasniti, da tožnik plačnih razredov, doseženih v plačni skupini J in podskupini J4, ne more prenesti. Ker razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne podskupine, tožniku glede na določbo 20. člena ZSPJS ni mogoče upoštevati napredovanj v razredih, ki jih je dosegel na prejšnjih formacijskih dolžnostih. Tožnik je podpisal novo pogodbo o zaposlitvi za podčastniško dolžnost in tako spremenil tudi status iz civilne v vojaško osebo. Tožnik je v obdobju njegove zaposlitve od leta 1992 dalje dosegel napredovanja za šest plačnih razredov, zadnja napredovanja pa je tožnik dosegel med opravljanjem civilne dolžnosti, ki jo je opravljal pred razporeditvijo na vojaško dolžnost. Prenos napredovanja ob spremembi civilne v vojaško dolžnost pa ni mogoč.

11. Ker formacijska dolžnost skladiščnik V spada v drugo plačno skupino kot formacijska dolžnost podčastnik specialist skladiščnik za A., ohranitev napredovanja ni mogoča, saj gre za dolžnosti v različnih plačnih skupinah (in ne podskupinah iste plačne skupine) in skladno z določbo 20. člena ZSPJS po sami naravi stvari ne gre za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta (formacijske dolžnosti). Zakon sam utemeljuje istovrstnost oziroma sorodnost delovnih mest izključno v okviru različnih plačnih podskupin iste plačne skupine, in ne med delovnimi mesti različnih plačnih skupin. Ker razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne skupine, tožena stranka pravilno ni upoštevala napredovanj v plačnih razredih, ki so bila dosežena pred razporeditvijo(1) .

12. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je za predmetni spor ključna pravnomočna odločitev v zadevi opr. št. I Pd 386/2009 z dne 23. 12. 2013, v zvezi z odločbo sodišča druge stopnje opr. št. Pdp 386/2014 z dne 28. 5. 2014 in da je na to odločitev vezano. Predmet spora v citirani pravnomočni zadevi se nanaša na plačilo razlike v plači po dejanskem delu v času od decembra 2007 do maja 2012. Predmetni spor pa se nanaša na obdobje od junija 2012 do maja 2013 in na vprašanje prenašanja plačnih razredov napredovanj v primeru razporeditve na drugo delovno mesto. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo za odločilno, da je tožnik dosežena napredovanja dosegel po dejanskem delu ob izvajanju vojaških podčastniških dolžnosti, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Na podlagi navedene pravnomočne sodbe je tožnik upravičen do razlike v plači po dejanskem delu, ker je v obdobju (2007-2012) dejansko opravljal dolžnost, za katero je predvideno višje plačilo, pri čemer je bil formalno razporejen na drugo delovno mesto. Okoliščina, da je na podlagi dejanskega dela tožnik upravičen do izplačila nastale razlike v plači (sodba opr. št. Pdp 386/2014 z dne 28. 5. 2014) pa sodišču ne daje pristojnosti, da za tožnika plačo določa mimo določb zakona(2). Sodišče prve stopnje je tako zmotno tožniku priznalo 6 doseženih napredovanj iz prejšnjih obdobij, ko je formalno kot civilna oseba opravljal dela vojaške osebe, ker za to ni podlage v veljavnih predpisih. Izpodbijana odločba z dne 7. 6. 2012 je tako pravilna, saj je bil tožnik pravilno uvrščen v izhodiščni plačni razred za formacijsko dolžnost podčastnik v nazivu višji vodnik.

13. Zakon o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.) v 98.f členu določa, da pripada pripadnikom stalne sestave vojske za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad 5 let dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. Zakon torej določa dva pogoja: oseba mora biti pripadnik stalne sestave vojske in mora opravljati dela na vojaški dolžnosti. Tožnik je stalni pripadnik SV, saj ima sklenjeno delovno razmerje (8. točka 5. člena ZObr). Ta pogoj se nanaša tako na vojaške kot na civilne osebe. Tožnik izpolnjuje tudi drugi pogoj, saj na podlagi izpodbijane odločbe opravlja dela na vojaški dolžnosti od 1. 6. 2012 dalje. Glede na to, da je bil tožnik do leta 2000 razporejen na dolžnost vojaške osebe, nato pa razporejen na civilne dolžnosti, mu je tožena stranka v odločbi z dne 7. 6. 2012 pravilno odmerila dodatek za stalnost v višini 0,33 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let v skupni višini 0,99 % za mesec junij 2012 (A9).

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v I. do IV. točke izreka, v katerem je tožnik zahteval razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 7. 6. 2012, razliko v plači za obdobje od meseca junija 2012 do maja 2013, v višini šest napredovanj med 26. plačnim razredom in 32. plačnim razredom, posledično pa navedeno razliko v plači premalo obračunanega dodatka za delovno dobo in dodatka za stalnost (5. točka 358. člena ZPP). Do ostalih pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje ne opredeljuje, ker za odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Zaradi spremembe sodbe sodišča prve stopnje je prišlo tudi do spremembe v stroškovnem delu. Tožnik v predmetnem sporu ni uspel, zato je dolžan toženi stranki povrniti pravilno odmerjene stroške pred sodiščem prve stopnje, in sicer v višini 462,50 EUR (nagrada za postopek v višini 230,10 EUR, nagrada za narok v višini 212,40 EUR in materialni stroški v višini 20,00 EUR). Ker tožnik v postopku ni uspel, posledično tudi ni upravičen do povrnitve stroškov predsodnega postopka.

16. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (nagrada za postopek s pritožbo v višini 283,20 EUR in 20,00 EUR materialnih stroškov), skupaj v višini 303,20 EUR. Odgovor na pritožbo ni doprinesel k rešitvi zadeve, zato tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).

(1) Enako sodba VDSS opr. št. Pdp 1194/2011 z dne 11. 7. 2012. (2) Sodba VDSS opr. št. Pdp 425/2015 z dne 19. 11. 2015.