Jedro

Ob dejstvu, da je sodišče, ki je pristojno odločati v zadevi, majhno in so zato sodno osebje in sodniki v večji meri medsebojno povezani, bi lahko nadaljnje okoliščine, ki se kažejo v razmerju pravdnih strank do sodišča, utegnile omajati dvom v objektivno nepristranskost sodišča - ena od strank je namreč upokojena dolgoletna delavka sodišča, druga pa obsojena v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, storjeno zoper enega od sodnikov tega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v A.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju teče pravdni postopek zaradi ugotovitve ničnosti, podrejeno zaradi razveljavitve dednega dogovora, ki je vsebovan v sklepu o dedovanju po zapustniku, katerega dediči so pravdne stranke. Tožnik je z vlogo predlagal prenos pristojnosti na drugo sodišče. Navaja, da je bila prva toženka več let vpisničarka na Okrajnem sodišču v B. in tesna sodelavka sodnika, ki je vodil zapuščinski postopek, v katerem je bil sklenjen dedni dogovor, katerega veljavnost tožnik izpodbija. To ob dejstvu, da je Okrajno sodišče v Črnomlju manjše sodišče, kjer se vsi zaposleni med seboj poznajo in prihajajo vsakodnevno med seboj v stik, zbuja dvom v nepristranskost vseh sodnikov. Poleg tega je sodnik, ki je vodil zapuščinski postopek, zoper tožnika vložil kazensko ovadbo oziroma predlog za pregon, tožnik pa je bil nato v kazenskem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Sodnik o tem ni obvestil predsednice sodišča, da bi odločila o njegovi izločitvi, zaradi česar je tudi sam zoper sodnika vložil kazensko ovadbo. Glede na vse te okoliščine tožnik dvomi, da bo sodišče enakovredno obravnavalo obe pravdni stranki.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je sicer smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v zvezi s sodnim sporom, utegnejo pa nanj vplivati od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Med tehtne razloge za delegacijo torej sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže v izključitvi slehernega dvoma, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja zato ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven.

4. Ob dejstvu, ki ga utemeljeno poudarja tožeča stranka v svojem predlogu, da je sodišče, ki je pristojno odločati v zadevi, majhno in so zato sodno osebje in sodniki v večji meri medsebojno povezani, bi lahko nadaljnje okoliščine, ki se kažejo v razmerju pravdnih strank do sodišča, utegnile omajati dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije - ena od strank je namreč upokojena dolgoletna delavka sodišča, druga pa obsojena v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, storjeno zoper enega od sodnikov tega sodišča. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v A., ki je krajevno najbližje sicer pristojnemu sodišču in prebivališču strank.