Jedro

Po ustaljeni sodni praksi nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje stranke z odločbo pristojnega sodišča, izdano v predhodnem postopku, ne pomeni okoliščine za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dejanske okoliščine, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti iz razloga zagotovitve videza nepristranskosti sojenja, se morajo nanašati na pristojno sodišče kot celoto in ne le na nekatere sodnike tega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je skupaj s pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 18/2020 podala tudi predlog za določitev drugega višjega sodišča, ki naj odloči o njeni pritožbi. V predlogu navaja, da je Višje sodišče v Celju v senatu, ki so ga sestavljale višje sodnice Tatjana Kamenšek, Darja Pahor in Katarina Lenarčič, slepo sledilo tožničini pritožbi zoper prvo sodbo sodišča prve stopnje, izdano v tej zadevi, ter ob razveljavitvi te sodbe odločilo, da se zadeva vrne v novo sojenje drugemu sodniku. Odločitve, zakaj o zadevi ne sme odločati ista prvostopenjska sodnica, ki je v tem postopku vse dokaze že neposredno izvedla, ni z ničemer obrazložilo. V ponovljenem postopku pa je nova prvostopenjska sodnica s kršitvijo načela neposrednosti ugodila tožbenemu zahtevku tožnice, ki ga je ta šele v tem drugem sojenju spremenila.

2. Tožnica je predlogu za prenos pristojnosti v odgovoru na pritožbo nasprotovala.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je po ustaljeni sodni praksi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Po ustaljeni sodni praksi nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje stranke z odločbo pristojnega sodišča, izdano v predhodnem postopku, ne pomeni okoliščine za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Za odpravo zatrjevanih postopkovnih nepravilnosti imajo namreč stranke na voljo druga pravna sredstva.1

6. Prav tako pa se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti iz razloga zagotovitve videza nepristranskosti sojenja, nanašati na pristojno sodišče kot celoto in ne le na nekatere sodnike tega sodišča.2 Iz toženkinega predloga pa izhaja, da se uveljavljani razlogi nanašajo le na sodnike Višjega sodišča v Celju, ki so sodelovali pri izdaji predhodne odločitve in torej ne na vse sodnike navedenega sodišča. Predlog je zato tudi iz tega razloga neutemeljen.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče toženkin predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zavrnilo.

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 22/2022 z dne 18. 5. 2022, I R 43/2021 z dne 21. 4. 2021 in I R 23/2020 z dne 6. 2. 2020. 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 22/2022 z dne 18. 5. 2022, I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018 in I R 70/2018 z dne 7. 6. 2018.