Jedro

Res je sicer, da umika predloga za izvršbo upnik ni poslal neposredno sodišču, pač pa ga je naslovil na izvršitelja, vendar je po mnenju pritožbenega sodišča pri tem pravno relevantno le vprašanje, ali je upnikova izjava tako jasna in določna, da jo je sodišče lahko štelo za umik predloga za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek ustavi, ker je izvršitelj sodišče obvestil, da je upnik z vlogo z dne 25.01.2007 predlagal ustavitev izvršbe, ker je dolžnik terjatev v celoti poravnal. Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik iz razloga bistvene kršitve določb postopka ter napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ga v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, to pa naj dolžniku naloži povrnitev upnikovih stroškov izvršilnega postopka, vključno s stroški te pritožbe. V pritožbi upnik najprej navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo preuranjeno, saj še ni odločilo o stroških upnika, ki jih je priglasil še pred izdajo sklepa in sicer z vlogo z dne 23.05.2006 ter stroškov izvršitelja na podlagi obračuna z dne 30.01.2007. Poleg tega pritožba še navaja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo zgolj na podlagi obvestila izvršitelja, kar je napačno in pomeni kršitev določb postopka. Vlogo, kot je umik predloga za izvršbo, lahko namreč po mnenju pritožbe poda le upnik sam oziroma njegov pooblaščenec in ne zgolj izvršitelj, in ker ne upnik ne njegov pooblaščenec izvršilnega predloga nista umaknila, sodišče izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je izpodbijani sklep sicer res izdalo na podlagi obvestila izvršitelja, da je upnik predlagal ustavitev celotne izvršbe, vendar pa je izvršitelj temu svojemu obvestilu priložil tudi upnikov dopis z dne 25.01.2007 (list. št. 15), iz katerega je razvidno, da je dolžnik poravnal celotno terjatev, zato upnik predlaga ustavitev celotne izvršbe. Omenjena vloga je bila izvršitelju poslana po faxu in je s strani upnika podpisana, torej nikakor ne drži pritožbena navedba, da niti upnik sam niti njegov pooblaščenec nista umaknila predloga za izvršbo. Res je sicer, da tega umika upnik ni poslal neposredno sodišču, pač pa ga je naslovil na izvršitelja, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča pri tem pravno relevantno le vprašanje, ali je upnikova izjava tako jasna in določna, da jo je sodišče lahko štelo za umik predloga za izvršbo. Ker iz vsebine upnikovega dopisa izvršitelju jasno izhaja, da se nanaša na predmetno zadevo, da je dolžnik svojo terjatev v celoti poravnal in da upnik prav zato predlaga ustavitev celotne izvršbe, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je upnik umaknil predlog za izvršbo in povsem upravičeno izdalo izpodbijani sklep (43. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Prav tako neutemeljena pa je tudi druga pritožbena trditev in sicer, da je izpodbijani sklep preuranjen, ker še ni bilo odločeno o priglašenih stroških upnika, saj bo sodišče prve stopnje o priglašenih stroških upnika lahko še samo odločalo.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo tudi z vidika uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar jih ni zasledilo, zato je na podlagi zgoraj obrazloženih ugotovitev v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).