- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2040/2004
ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.2040.2004 Civilni oddelek
Povzetek
- Sprejem dedičine dediščineAli je dedič pravilno sprejel dediščino v skladu z določbami Zakona o dedovanju?
- Oblika izjave dedičaAli je bila izjava dediča o sprejemu dediščine podana v predpisani obliki?
- Pravna domneva o sprejemu dediščineAli je sodišče pravilno uporabilo pravno domnevo o sprejemu dediščine, ko dediča nista pristopila na zapuščinsko obravnavo?
- Volja dedičevAli sta dediča izrazila svojo pravo in resnično voljo glede sprejema dediščine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Izjava dediča, da sprejema dediščino ali se ji odpoveduje mora biti v skladu z določbo 208. člena Zakona o dedovanju. Izrecno mora izražati pravo in resnično voljo dediča, dano mora biti v predpisani obliki in sicer mora pisno izjavo dedič lastnoročno podpisati, na zapuščinski obravnavi ustno podano izjavo pa podpisati s podpisom zapisnika.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in proglasilo kot dediča na podlagi zakona V. Č. in N. Z. in sicer vsakega do ene polovice zapuščine. Zemljiški knjigi sodišča je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti izvrši vknjižbo na podlagi tega sklepa. Dedičema je dovolilo, da po pravnomočnosti sklepa prevzameta vsak po 60 obveznic RS 39 in realizirata hranilno vlogo navedeno v sklepu, vsak do ene polovice.
Zoper sklep o dedovanju se pritožujeta oba dediča. Uveljavljata pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagata, da sodišče prve stopnje svoj sklep spremeni tako, da ga prekliče in izda nov sklep, na podlagi katerega bo dedič po pokojnem le njegova hči N. Z., ki podeduje celotno premoženje. S tem ne bodo prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ker jih ni, upoštevana pa bo volja obeh dedičev, kot izhaja iz priloženih dednih izjav.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da sta se dediča priglasila k dedovanju in da dediščino sprejemata. Takšno domnevo je ugotovilo, ker dediča nista pristopila na zapuščinsko obravnavo, svojega izostanka pa nista opravičila. Takšne pravne domneve ali celo pravne fikcije pa določbe Zakona o dedovanju ne vzpostavljajo. Celo nasprotno - izjava dediča, da sprejema dediščino ali se ji odpoveduje mora biti v skladu z določbo 208. člena Zakona o dedovanju izrecna in mora izražati pravo in resnično voljo dediča, dana mora biti v predpisani obliki in sicer mora pisno izjavo dedič lastnoročno podpisati, na zapuščinski obravnavi ustno podano izjavo pa podpiše s podpisom zapisnika.
Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo cit. materialnopravno določbo Zakona o dedovanju, zaradi česar je ostalo dejansko stanje tudi nepopolno in zmotno ugotovljeno. Dediča sta namreč pritožbi priložila dedni izjavi, iz katerih pa izhaja njuna drugačna volja kot pa jo je presumiralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
Dedič V. Č. se je namreč odpovedal dedovanju, dedinja N. Z. pa je dediščino v celoti sprejela. To pa posledično pomeni potrebo po drugačni odločitvi, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Zato je moralo sodišče druge stopnje pritožbi ugoditi, razveljaviti izpodbijani sklep o dedovanju ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (355. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti upoštevajoč dedni izjavi pritožnikov.