Jedro

V zvezi z upoštevnostjo prejemkov iz naslova varstvenega in letnega dodatka je sodišče obrazložilo, da je sicer sodna praksa v obdobju pred uveljavitvijo novele ZIZ-J v nekaj primerih res zavzela stališče, da ta dva dodatka ne predstavljata prejemkov, ki bi bili izvzeti iz izvršbe. Vendar pa je šele od uveljavitve novele ZIZ-J v zakonu izrecno določeno, da je treba sklep o izvršbi izvršiti za vse v 37. členu Zakona o dohodnini naštete prejemke, in sicer na način, da se ti pri izvršitvi sklepa seštejejo in se sklep izvrši z upoštevanjem omejitve iz 102. člena ZIZ. Omejitve izvršbe po dotedanjem zakonskem besedilu so se nanašale le na plačo (smiselno pokojnino), in ker je bil v predlogu za izvršbo s strani upnice predlagan rubež 2/3 pokojnine in je bila zgolj v tem obsegu izvršba s sklepom z dne 14. 3. 2003 tudi dovoljena, dolžnik po mnenju sodišča ne more odgovarjati po 134. členu ZIZ, če je izvrševal sklep o izvršbi na način, kot je to določal 102. člen ZIZ pred uveljavitvijo navedene spremembe, saj to, ali lahko sklep o izvršbi izvrši tudi za druge prejemke, do uveljavitve novele ZIZ-J v zakonu ni bilo dovolj jasno opredeljeno.

Dolžnik je mesečne premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja plačeval (pretežno) iz nerubljivega dela prejemkov A. A., to pa smiselno izhaja tudi iz dolžnikovega ugovornega in pritožbenega vztrajanja, da sklepa o izvršbi ni mogel realizirati, ker A. A. rubljivih dohodkov niti ni prejemal. Do vprašanja, kako (če sploh) je dejstvo, da so bile premije odtegnjene iz nerubljivega dela pokojnine, vplivalo na položaj upnice in na njeno možnost realizacije oziroma poplačila preživninske terjatve iz pokojnine A. A. ter na morebitno odgovornost dolžnika za neodtegnjene zneske po 134. členu ZIZ, se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor (I. točka izreka sklepa) in sklenilo, da je dolžnik dolžan upnici v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 223,99 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od poteka roka dalje do plačila (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče njegovo ravnanje, ko je sklep o izvršbi zaradi nezmožnosti njegove realizacije vrnil sodišču, ocenilo za neustrezno, ker naj bi v tem času prvotnemu dolžniku A. A. odvajal premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki pa v odnosu do upničine preživninske terjatve predstavlja podrejeno terjatev. Sodišče mu očita, da bi moral prednost dati poplačilu preživnine, in ker je po izračunih upničina terjatev nižja od odtegnjenih premij zdravstvenega zavarovanja, je sodišče odločilo, da je upničin predlog zoper dolžnikovega dolžnika po 134. členu ZIZ utemeljen. S tem se dolžnik ne strinja. Navaja, da premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja ni izvajal na podlagi upravno izplačilne prepovedi, temveč na podlagi posebnih dvostranskih pogodb, ki jih je dolžnik sklenil z zavarovalnicami. V takih primerih lahko uživalec pokojnine poda posebno pisno zavezo zavarovalnici, da si slednja lahko premijo poplača preko odtegnitve od pokojnine ne glede na zakonske omejitve, dolžnik pa je le obveščen o svoji obveznosti za odtegnitev premije. Uživalec A. A. je imel tak način plačevanja dodatnega zdravstvenega zavarovanja urejen od 1998 dalje. Dolžnik je od A. A. prejel tudi Pooblastilo za odtegovanje premije in je zneske moral odtegniti tudi v primeru, če so presegali zakonsko določen maksimum obremenitve. Glede na navedeno dolžnik upnice z odtegovanjem premij ni oškodoval, pri čemer je treba posebej izpostaviti, da odtegovanje sredstev iz naslova pokojnine na račun sklepa o izvršbi zaradi omejitev iz 102. člena ZIZ sploh ni bilo dopustno. Uživalec pokojnine je namreč rubež pod dovoljenim limitom dovolil samo za namen plačila premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ne pa tudi za kakšno drugo terjatev. V skladu s to voljo uživalca pokojnine je dolžnik tudi ravnal, vse do novele ZIZ-J pa dolžnik tudi ni bil zavezan, da bi bil pri upravni administrativni prepovedi dolžan upoštevati omejitve glede mejnega zneska, kot to sedaj določa 135. člen ZIZ. Glede na to dolžnik meni, da je v letu 2004 utemeljeno zavrnil sklep o izvršbi in ni ravnal neustrezno. Podredno dolžnik uveljavlja še ugovor zastaranja. Vztraja, da ne more odgovarjati po 134. členu ZIZ, če je sklepe o izvršbi izvrševal na način in ob upoštevanju zakonskih omejitev, prav tako pa do ZIZ-J ni bil dolžan upoštevati omejitve pri upravno administrativnih prepovedih, ker do takrat niti niso bile določene. Ker torej izvršba zoper dolžnika ni dopustna, upnici tudi ni dolžan plačati odmerjenih stroškov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru ugodi in izvršba ustavi s stroškovno posledico, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi I 153/2003 z dne 14. 3. 2003 dovolilo izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova preživnine. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 6. 11. 2007, z njim pa je bila izvršba med drugim dovoljena tudi z rubežem dolžnikove pokojnine.

5. Upnik je 11. 2. 2019 vložil predlog po 134. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) z navedbami, da dolžnikov dolžnik ni ravnal po sklepu o izvršbi, temveč ga je neutemeljeno vrnil sodišču iz razloga, ker naj dolžnik ne bi imel rubljivega dela pokojnine, in za izterjavo zneskov preživnine po sklepu o izvršbi neutemeljeno ni zarubil letnega dodatka, ki ga je dolžnik prejemal vsako leto. Poleg tega je neutemeljeno prednostno namesto preživninske terjatve pristopil k plačevanju dolžnikove premije za dodatno zdravstveno zavarovanje.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 7. 2019 dolžnikovemu dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po pravnomočnosti tega sklepa na fiduciarni račun pooblaščenca upnice upnici poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal v postopku po sklepu o izvršbi I 153/2003 z dne 14. 3. 2003, kot so ti zneski razvidni iz predloga upnice, ki je sestavni del sklepa (gre za znesek 2.660,15 EUR oziroma prej 637.479,00 SIT iz naslova preživnin za obdobje od 1. 1. 1998 do 30. 9. 2002 po sklepu o izvršbi, znesek 350,52 EUR oziroma prej 84.000,00 SIT iz naslova preživnin za obdobje od 1. 10. 2002 do 30. 4. 2003 s pripadki po sklepu o zavarovanju, znesek 66,77 EUR s pripadki iz naslova stroškov izvršilnega postopka in znesek bodočih izvršilnih stroškov, vse zmanjšano za 31. 7. 2018 s strani dolžnikovega dolžnika od pokojnine odtegnjenih in plačanih 162,46 EUR). Po poteku tega roka je zoper dolžnikovega dolžnika (sedaj dolžnika) dovolilo predlagano izvršbo, v plačilo pa mu je naložilo tudi upničine stroške v znesku 109,80 EUR s pripadki.

7. Dolžnik je zoper izdani sklep vložil ugovor, v katerem je zatrjeval, da na podlagi prejetega sklepa rubeža ni smel oziroma mogel opraviti, saj so bili pokojninski prejemki A. A. v zadnjem letu pred prejemom sklepa nižji od zakonsko določene meje za dovoljenost rubeža. Sklep o izvršbi je zato vrnil sodišču, ponovno pa ga je prejel 6. 9. 2017, ko je spet začel bremeniti prejemke A. A. Tako je 31. 7. 2018 opravil rubež sredstev v višini 162,46 EUR, ki jih je nakazal upnici. Letnega dodatka pred tem ni mogel rubiti, saj to v sklepu o izvršbi ni bilo določeno, poleg tega pa je slednji postal rubljiv šele z uveljavitvijo novele ZIZ-J, ko pa sklepa o izvršbi več ni imel v evidenci. Ko mu ga je sodišče vrnilo v evidenco, je ob izplačilu takrat že rubljivega letnega dodatka moral izvesti bremenitev v višini 192,58 EUR, ker pa je kot prednostno upošteval premijo za dodatno zdravstveno zavarovanje, je bremenitev v korist upnice znašala 162,46 EUR. Meni, da ne more odgovarjati po 134. členu ZIZ, saj je sklep o izvršbi izvrševal skladno z zakonskimi omejitvami. Priložil je tudi izpis prejemkov A. A. za obdobje med 30. 4. 2003 in 1. 3. 2019. 8. Upnik je v odgovoru na ugovor navedel, da je glede na listinsko dokumentacijo, ki jo je priložil dolžnik, A. A. poleg pokojnine prejemal tudi letni dodatek in varstveni dodatek, ki v času, ko bi moral izvršiti sklep o izvršbi, iz izvršbe nista bila izvzeta in bi ju bilo treba upoštevati kot rubljivi prejemek, zato dolžnik ni imel podlage za vračilo sklepa o izvršbi. Poleg tega iz dokumentacije izhaja, da je dolžnik materialnopravno zmotno iz prejemkov A. A. kot prednostno upošteval premijo za dodatno zdravstveno zavarovanje, namesto da bi te zneske odtegnil na račun predmetnega sklepa o izvršbi. Že samo iz letnega dodatka bi dolžnik lahko upničino terjatev poplačal v celoti.

9. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo. V zvezi z upoštevnostjo prejemkov iz naslova varstvenega in letnega dodatka je obrazložilo, da je sicer sodna praksa v obdobju pred uveljavitvijo novele ZIZ-J1 v nekaj primerih res zavzela stališče, da ta dva dodatka ne predstavljata prejemkov, ki bi bili izvzeti iz izvršbe. Vendar pa je šele od uveljavitve novele ZIZ-J v zakonu izrecno določeno, da je treba sklep o izvršbi izvršiti za vse v 37. členu Zakona o dohodnini naštete prejemke, in sicer na način, da se ti pri izvršitvi sklepa seštejejo in se sklep izvrši z upoštevanjem omejitve iz 102. člena ZIZ. Omejitve izvršbe po dotedanjem zakonskem besedilu so se nanašale le na plačo (smiselno pokojnino), in ker je bil v predlogu za izvršbo s strani upnice predlagan rubež 2/3 pokojnine in je bila zgolj v tem obsegu izvršba s sklepom z dne 14. 3. 2003 tudi dovoljena, dolžnik po mnenju sodišča ne more odgovarjati po 134. členu ZIZ, če je izvrševal sklep o izvršbi na način, kot je to določal 102. člen ZIZ pred uveljavitvijo navedene spremembe, saj to, ali lahko sklep o izvršbi izvrši tudi za druge prejemke, do uveljavitve novele ZIZ-J v zakonu ni bilo dovolj jasno opredeljeno.

10. Sodišče prve stopnje je torej zavzelo stališče, da dolžnikov dolžnik letnega in varstvenega dodatka pravilno ni upošteval pri izračunu višine dolžnikovih rubljivih prejemkov (in to stališče pritožbeno ni izpodbijano). Kljub temu pa je zaključilo, da je bilo ravnanje dolžnika, ko je sklep o izvršbi vrnil sodišču zaradi domnevne nemožnosti oprave izvršbe, neustrezno. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da je iz predložene dokumentacije in iz navedb upnice o mesečnih prejemkih A. A. v obdobju od 30. 4. 2003 do vključno 28. 2. 2019 razvidno, da je dolžnik ves ta čas na podlagi upravno administrativne prepovedi A. A. redno mesečno odvajal premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ker pa ta v odnosu do upničine preživninske terjatve predstavlja podrejeno terjatev, bi moral dolžnik po mnenju upnice in po mnenju sodišča dati prednost poplačilu terjatve upnice iz naslova preživnine.

11. Višje sodišče ugotavlja, da je taka odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Iz dokumentacije o mesečnih prejemkih A. A. v obdobju od 30. 4. 2003 do vključno 28. 2. 2019, ki jo je predložil dolžnik, in na podlagi zgoraj predstavljenega izhodišča o neupoštevanju varstvenega in letnega dodatka je namreč mogoče zaključiti, da je dolžnik mesečne premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja plačeval (pretežno) iz nerubljivega dela prejemkov A. A., to pa smiselno izhaja tudi iz dolžnikovega ugovornega in pritožbenega vztrajanja, da sklepa o izvršbi ni mogel realizirati, ker A. A. rubljivih dohodkov niti ni prejemal. Do vprašanja, kako (če sploh) je dejstvo, da so bile premije odtegnjene iz nerubljivega dela pokojnine, vplivalo na položaj upnice in na njeno možnost realizacije oziroma poplačila preživninske terjatve iz pokojnine A. A. ter na morebitno odgovornost dolžnika za neodtegnjene zneske po 134. členu ZIZ, se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.

12. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo po opredelitvi do zgoraj pojasnjenega o ugovoru dolžnika ponovno odločiti.

13. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki velja od 30. 7. 2014 dalje.