Jedro

Sprememba organizacije dela, ki dve delovni mesti združi, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pred reorganizacijo veljavnih pogodb o zaposlitvi prenehala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnikoma s strani tožene stranke z dne 9. 7. 2008. Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo odškodnine, ki predstavlja razliko v plači, ki bi jo prvi tožnik prejemal po pogodbi o zaposlitvi z dne 5. 7. 2007, drugi tožnik pa po pogodbi z dne 2. 7. 2007 in plačo, ki se tožnikoma izplačuje na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 7. 2008 v višini 208,24 EUR na mesec z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne mesečne zapadlosti razlike v plačilo do plačila, s plačilom ustreznih prispevkov in davščin, ki bi tožnikoma pripadale od plače po pogodbi o zaposlitvi z dne 5. 7. 2008 in 2. 7. 2008 (točka I izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (točka II izreka).

Zoper takšno sodbo se tožnika pritožujeta iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navajata, da delodajalec sicer lahko povsem avtonomno odloči o ukinitvi delovnega mesta in na tej podlagi iz poslovnega razloga odpove pogodbo o zaposlitvi, vendar morajo biti razlogi dejanski in objektivni in ne zgolj fiktivni. Odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni mogoče utemeljevati zgolj z odločitvijo, da se bo delo opravljalo pod drugačnim nazivom. Delo receptorja pri toženi stranki ni bilo ukinjeno in se izvaja pod nespremenjenimi pogoji še naprej. Način in vsebina dela se nista v ničemer spremenila, spremenil se je samo naziv delovnega mesta, ki po novem vključuje tudi dela varnostnika. Dela receptorja zajemajo najmanj dve tretjini vseh opravil, ki se opravljajo na novem delovnem mestu receptorja varnostnika. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi podan tudi, če se neko delo, ki se je opravljalo na samostojnem delovnem mestu, opravlja še naprej pod spremenjenim nazivom in na novo sistemiziranem delovnem mestu. Sprememba pravilnika o sistemizaciji delovnih mest sama po sebi ne more predstavljati poslovnega razloga, če zato ni stvarnih razlogov, ki nujno vplivajo na obstoječo organizacijo dela. V konkretnem primeru se potreba po delu receptorja ni spremenila in se z enako vsebino in pod enakimi pogoji opravlja še naprej, zato niso bili izpolnjeni pogoji za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga, izpolnjeni pa so bili pogoji za sklenitev nove pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi določbe 47. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007). Tega se očitno zaveda tudi tožena stranka, saj je njen predstavnik izpovedal, da se za to zakonsko možnost niso odločili zaradi slabih izkušenj v preteklosti, ko so delavci ponujene spremembe pogodb o zaposlitvi zavračali. Tožena stranka je tožnika z zlorabo inštituta iz 90. člena ZDR prisilila v sklenitev nove, manj ugodne pogodbe o zaposlitvi, saj tožnika v najboljšem primeru za isto plačilo opravljata še delo varnostnika. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se plača tožnikoma ni znižala. Sodišče prve stopnje je povsem prezrlo, da tožnika brez pravne podlage prejemata nižjo plačo, kot pa je določena z novo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je naknadno, mesec dni po podpisu pogodbe, tožnikoma z aneksom k pogodbi, ki naj bi veljal za nazaj, plačo znižala za 65,14 EUR. Tožnika sta aneks k pogodbi o zaposlitvi zavrnila. Tožena stranka tožnikoma tako izplačuje plačo na podlagi neobstoječega aneksa, zato sta tožnika upravičena do plače po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, česar pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Navedeno kaže, da je bil namen odpovedi pogodbe o zaposlitvi znižanje plače tožnikom, kar je tožena stranka dosegla s pomočjo neobstoječega aneksa. Tožnika predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodo spremeni tako, da njunemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je v postopku dokazala, da je tožnikoma utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in da je na strani tožene stranke obstajal utemeljen organizacijski in ekonomski razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Ni šlo za fiktivno ukinitev delovnega mesta, kot napačno trdita tožnika, temveč za dejanski in objektiven razlog, ki je narekoval sprejem spremembe akta o sistemizaciji delovnih mest. Med drugim sta se ukinili delovni mesti receptorja in varnostnika in sistemiziralo delovno mesto varnostnika – receptorja I. Po vsebini gre za popolnoma novo delovno mesto. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se osnovna plača tožnikoma ni znižala in da je bila kot poprej določena v višini 330 točk. Sicer pa višina plače na ponujenem delovnem mestu ne vpliva na utemeljenost odpovednega razloga. Tožnika sta se morebitni razliki v plači odpovedala s sodno poravnavo v zadevi Pd 209/2004 in sklenjenim začasnim dogovorom s sindikati z dne 2.9.2009. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo obeh tožnikov zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnika sicer uveljavljata pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne navajata katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo, ali pa jih je uporabilo zmotno, pa bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

Tožnikoma je bila ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v podpis ponujena nova pogodba o zaposlitvi. Tožnika sta ponudbo sprejela, zato je v skladu z tretjim odstavkom 90. člena ZDR sodno varstvo omejeno le na presojo utemeljenosti odpovednega razloga.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je s spremembo pravilnika o organiziranosti in pravilnika o sistemizaciji delovnih mest prišlo do ukinitve samostojnega delovnega mesta receptorja in samostojnega delovnega mesta varnostnika ter oblikovanja novega delovnega mesta varnostnika – receptorja, na katerem se opravljajo dela, ki so se prej na dveh samostojnih delovnih mestih. Takšna sprememba organizacije dela prav gotovo pomeni organizacijski razlog zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki sta ga opravljala tožnika pod pogoji pogodb o zaposlitvi iz leta 2007. V skladu s 1. alineo prvega odstavka 88. člena ZDR je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Sprememba sistemizacije na način, da se dve delovni mesti združita v eno prav gotovo pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju del pod pogoji iz prejšnjih pogodb o zaposlitvi. Pri tem ni bistveno, da se vse naloge, ki so se opravljale na ukinjenem delovnem mestu receptorja opravljajo tudi na novem delovnem mestu, temveč je bistveno, da se zaradi spremenjene organizacije dela na tem delovnem mestu opravljajo tudi naloge varnostnika. Sicer pa tudi tožnika v pritožbi priznavata, da na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi opravljata tudi delo varnostnika in da pri novi pogodbi ne gre za povsem isto delo, kot sta ga opravljala na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Tožnika namreč navajata, da delo receptorja zajema najmanj dve tretjini vseh opravil, ki jih izvajata na novem delovnem mestu.

Celo če bi bilo res, da je tožena stranka tožnikoma na novem delovnem mestu določila nižjo plačo kot pa sto jo imela poprej, to na utemeljenost odpovednega razloga (izpodbijana odpoved se presoja samo v tem obsegu) ne more vplivati. Vendar pa je tako v odpovedani pogodbi o zaposlitvi kot v novi pogodbi o zaposlitvi plača tožnikoma določena v višini 330 točk, očitno pa se je pri toženi stranki spremenila vrednost točke.

Pritožbeno sodišče ne more slediti navedbam tožnikov, da je tožena stranka zlorabila inštitut odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da naj bi bili razlogi za odpoved zgolj fiktivni. Potreba po opravljanju dela, kakršno je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto receptorja je pri toženi stranki dejansko prenehala, saj je tožena stranka organizacijo dela spremenila tako, da se na enem delovnem mestu opravlja tako delo varnostnika kot delo receptorja.

Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki dejansko prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela tožnikov pod pogoji pogodb o zaposlitvi iz leta 2007 ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da bi tožena stranka tožnikoma lahko kvečjemu ponudila spremembo obstoječe pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb 47. člena ZDR, saj gre pri institutu odpovedi s ponudbo nove pogodbe za povsem drug institut kot je sprememba pogodbe o zaposlitvi. To je nenazadnje razvidno iz določbe 48. člena ZDR o tem, da se nova pogodba o zaposlitvi sklene v skladu z določbami 90. člena tega zakona (ta ureja institut odpovedi s ponudbo nove pogodbe), če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz razlogov iz 1., 2., in 4. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR in obstajajo pogoji na nadaljevanje dela delavca pod spremenjenimi pogoji in na drugem delu.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.