Jedro

Višje sodišče je spregledalo specialno tarifno številko 7409 ZST-1 (7.4 Posebne takse v kazenskem postopku), ki določa 100,00 EUR sodne takse med ostalim tudi za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnice oziroma obtožnega predloga. Ker so po prvem odstavku 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, med katere spada tudi državno tožilstvo, je torej lahko omenjena taksna tarifa namenjena le primerom, ko obtožbo, ki je pozneje s sklepom zavržena, vložita zasebni tožilec ali subsidiarni tožilec.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da se izpodbijani plačilni nalog z dne 25. 10. 2019, opr. št. I K 31225/2017, spremeni v delu, ki se nanaša na plačilo sodne takse v znesku 360,00 EUR (tar. št. 7222 ZST-1), tako, da je oškodovanka kot tožilka za sklep Višjega sodišča v Celju z dne 15. 10. 2019, opr. št. II Kp 31225/2017, po tar. št. 7409 ZST-1 dolžna plačati sodno takso v višini 100,00 EUR; v preostalih delih pa ostane izpodbijani sklep sodišča prve stopnje nespremenjen.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče pod točko I. delno ugodilo ugovoru oškodovanke kot tožilke z dne 19. 11. 2019 zoper plačilni nalog z dne 25. 10. 2019, opr. št. I K 31225/2017, in pod točko II. sklepa izpodbijani plačilni nalog z dne 25. 10. 2019 delno razveljavilo v delu, ki se nanaša na plačilo sodne takse v višini 140.00 EUR (tar. št. 7211 ZST-1), v preostalem delu (plačilo 360,00 EUR tar. št. 7222 ZST-1) pa je plačilni nalog ostal v veljavi.

2. Zoper sklep se je oškodovanka kot tožilka pravočasno pritožila. Smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da je oškodovanka kot tožilka za sklep Višjega sodišča v Celju z dne 15. 10. 2019 dolžna plačati sodno takso po tar. št. 7409 ZST-1 v višini 100,00 EUR, ne pa 360,00 EUR po tar. št. 7222 ZST-1. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da ji je Višje sodišče v Celju s sklepom z dne 15. 10. 2019, opr. št. II Kp 31225/2017, odmerilo previsoko sodno takso v znesku 360,00 EUR. Višje sodišče ji je namreč za pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru z dne 25. 7. 2019, opr. št. II Ks 31225/2017, s katerim je bila zavržena subsidiarna obtožnica, odmerilo sodno takso po tarifni številki 7222 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki se sicer uporablja v kazenskem postopku na zasebno tožbo in po vstopu oškodovanca kot tožilca v postopek, v primeru zavrnitve pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Pri tem pa je višje sodišče spregledalo specialno tarifno številko 7409 ZST-1 (7.4 Posebne takse v kazenskem postopku), ki določa 100,00 EUR sodne takse med ostalim tudi za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnice oziroma obtožnega predloga. Ker so po prvem odstavku 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, med katere spada tudi državno tožilstvo, je torej lahko omenjena taksna tarifa namenjena le primerom, ko obtožbo, ki je pozneje s sklepom zavržena, vložita zasebni tožilec ali subsidiarni tožilec. Sicer pa takšna uporaba predmetne tarifne številke izhaja iz številnih sodnih odločb tako npr. Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Kp 877/2019, VII Kp 45747/2014, VII Kp 39733/2016 in VII Kp 32903/2014 ter Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. IV Kp 8816/2017 in II Kp 40497/2016. 5. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi oškodovanke kot tožilke ugodilo in izpodbijani sklep o stroških kazenskega postopka spremenilo tako, da se izpodbijani plačilni nalog z dne 25. 10. 2019, opr. št. I K 31225/2017, spremeni v delu, ki se nanaša na plačilo sodne takse v znesku 360,00 EUR (tar. št. 7222 ZST-1), tako, da je oškodovanka kot tožilka za sklep Višjega sodišča v Celju z dne 15. 10. 2019, opr. št. II Kp 31225/2017, po tar. št. 7409 ZST-1 dolžna plačati sodno takso v višini 100,00 EUR.

6. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni niti zasledilo drugih kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbi ugodilo in odločilo tako kot je razvidno iz izreka (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Pritožbeno sodišče je odločilo korist pritožnice in zato sodna taksa ni bila določena.