Jedro

Stranka lahko nova dejstva navaja še na prvem naroku, a sodišče lahko spreminjanje in popravljanje tožbenih navedb ustrezno vpne v dokazno oceno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, naj mu toženec plača 59.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2012 dalje do plačila, ter mu naložilo plačilo toženčevih pravdnih stroškov.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je toženec izročil 61.000 EUR. Toženec je predrugačil potrdilo o plačilu 2.000 EUR in pripisal število 6 tako, da je nastalo število 62.000. Sodni izvedenec grafolog je z gotovostjo potrdil, da pregled spornega potrdila izkazuje popravljanje številke. Glede števila 6 gre sicer za prekratko časovno razliko v času zapisa spornega potrdila in naknadnega pripisa številke 6, da bi izvedenec lahko naknaden pripis potrdil, je pa ugotovil, da je razmik med besedo "gotovine" in številom 62.000 glede na ostalo besedilo nekoliko zmanjšan, delno pa je poudarjena tudi razlika med številom 6 in 2, z gotovostjo pa je ugotovil, da je bilo število 1 preoblikovano v številko 2. Toženec in priča C. sta izpovedala, da je bila na potrdilu zapisana številka 62 in ne 61 in da toženec potrdila ni popravljal. Njuni izpovedbi se razhajata glede tega, kdaj je prišlo do izročitve denarja in glede tega, kdo je preštel kupnino, drugih manjših podrobnosti pa se natančno spominjata. Toženčeva trditev, da je tožnik izročitev dela kupnine v višini 62.000 EUR zahteval v gotovini, ker je prejemnik socialne pomoči, je nelogična, saj je bil del kupnine v višini 12.000 EUR nakazan na bančni račun in nakazilo preostanka kupnine ne bi vodilo v izgubo pravice do socialne pomoči. Celotna dogovorjena kupnina je znašala 70.000 EUR, zato je neverjetno, da bi jo toženec preplačal za 4.000 EUR, glede preplačila pa toženec ni podal nobenega razumnega argumenta. Zanika sklep sodišča, da naj bi bil on tisti, ki je potrebam postopka prirejal navedbe o prejetih plačilih, ker je v tožbi trdil, da je prejel delno kupnino v višini 15.000 EUR, kasneje pa, da je prejel 12.000 EUR. Na prvem naroku za glavno obravnavo je pojasnil svojo napako in podal navedbe glede potrdila o plačilu 2.000 EUR. Stališče sodišča, da bi moral podati te trditve že v tožbi, da bi zavaroval svoje interese v pravdi, je povsem zgrešeno. Nelogična je tudi obrazložitev glede potrdila o plačilu 62.000 EUR, ki ga je priložil toženec, češ da besedilo: "To s svojim podpisom potrjujem", predstavlja množino oziroma več prisotnih oseb, kar naj bi nakazovalo, da je bila ob podpisu potrdila poleg pravdnih strank prisotna tudi priča A. Nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju pa je zaključek sodišča, ki je tožbeni zahtevek tožnika na plačilo kupnine 59.000 EUR s pripadki zavrnilo, ob nespornem dejstvu, da je bila dogovorjena kupnina 70.000 EUR in ob ugotovitvi, da je toženec izročil tožniku 61.000 EUR. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev sodbe.

3. Toženec je na vročeno pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče sledi sklepanju prvostopenjskega sodišča, da iz potrdila o plačilu izhaja, da je bila pri izročitvi gotovine poleg pravdnih strank prisotna tudi priča S. C. Na potrdilu o plačilo zneska je namreč zapisano: "To s svojim podpisom potrjujemo", torej v množini,1 spodaj pa sledijo podpisi pravdnih strank in tudi priče S. C. Ne drži torej, da S. C. ob izročitvi denarja ni bil prisoten, tožnik pa ni niti trdil, da bi bil pričin podpis ponarejen oziroma dodan na listino kasneje.

6. Priča S. C. je potrdila trditve toženca o izročenem znesku denarja. Glede odstopanj med izpovedbama toženca in priče S. C. o tem, kdaj in kdo je tožniku izročil denar, pritožbeno sodišče sledi logičnemu pojasnilu sodišča prve stopnje, da so razhajanja posledica časovne oddaljenosti dogodka.

7. Sodni izvedenec za preiskave rokopisov in podpisov ni potrdil tožnikovih navedb, da je toženec predrugačil potrdilo o plačilu 2.000 EUR tako, da je pripisal število 6. Izvedenec je z gotovostjo potrdil, da je bilo popravljeno število 2 in da je bilo prvotno napisno število 1, tožnik pa nikoli ni trdil, da je podpisal potrdilo o plačilu zneska 1.000 EUR. Ob tem velja pripomniti, da tožnik tudi ni trdil, da podpis na potrdilu ne bi bil njegov oziroma da ne bi nikdar podpisal nobenega potrdila o prejemu denarnega zneska.

8. Pritožnik ima sicer prav, da lahko nova dejstva navaja še na prvem naroku, a sodišče lahko spreminjanje in popravljanje tožbenih navedb ustrezno vpne v dokazno oceno. In to je sodišče prve stopnje storilo na način, ki ga pritožbene navedbe ne omajejo. Izvedenec je ugotovil, da je iz potrdila vidno popravljanje števila 1 tako, da ni šlo le za sprotni popravek pri pisanju. Toženec se popravka na potrdilu ni spomnil, je pa vztrajal, da je plačal 62.000 EUR in ob tem pojasnil, da je tožniku pomagal tako s plačevanjem položnic kot s posojanjem manjših zneskov denarja in da je to razlog za razliko med dogovorjeno kupnino in izkazovanimi plačili.2 Zaključek sodišča prve stopnje, ki sledi tožencu, je prepričljiv. Iz potrdila o plačilu je razvidno, da gre za znesek, večji od 60.000 EUR, kar je glede na nesporno ugotovitev, da je bilo na račun kupnine plačanih tudi 12.000 EUR, dovolj za poplačilo celotne kupnine v višini 70.000 EUR.

9. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnik tekom postopka ni zanikal dejstva, da je želel, da se mu kupnina izroči v gotovini, saj je prejemnik socialne pomoči. Le izpovedal je, da tega nikoli ni zahteval. Ker izvedba dokazov ne more nadomestiti oziroma dopolniti trditvene podlage, sodišče prve stopnje temu dejstvu ni bilo dolžno posvetiti večje pozornosti. Novih dokazov, priloženih pritožbi, pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. členom ZPP ni upoštevalo.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Toženčev odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato ta strošek ni bil potreben in krije sam svoje stroške, nastale z njegovo vložitvijo (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi naredilo očitno pisno pomoto in na koncu besede „potrjujemo“ pozabilo pripisati črko "o". To na pravilnost dokazne ocene ne vpliva. 2 Ne drži torej, da toženec za razliko med kupnino in plačanimi zneski ni ponudil prepričljivega argumenta.