Jedro

Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava, obširne pritožbene navedbe, da je bila naročnik del družba F., d.o.o., in ne tožnica, pomenijo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah 1194 Ig 6/2009 z dne 12.5.2009 v 1. in 4. točki izreka razveljavi (1. točka izreka) in se ugotovi, da obstojita tako terjatev tožeče stranke v višini 2.471,56 EUR kot terjatev tožene stranke v višini 2.471,56 EUR (2. in 3. točka izreka), ki se medsebojno pobotata in se tožbeni zahtevek za plačilo 2.471,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 8.5.2007 dalje do plačila zavrne (4. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni od prejema sodbe plačati 570,25 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (5. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi ter pobotni ugovor tožene stranke zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo priglašene stroške odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da obstoj terjatve tožnice do toženke ni sporen, je pa toženka v postopku uveljavljala v pobot terjatev do tožnice, ki temelji na izvedbi sanacijskih del na gradbišču Š., za kar je toženka tožnici izdala račun št. 129-11-2006 v znesku 3.124,69 EUR. Ker je tožnica v postopku trdila, da je bila naročnik izvedenih del v resnici družba F., d.o.o., in da s toženko ni bila v poslovnem razmerju, je sodišče prve stopnje to dejstvo ugotavljalo s pomočjo zaslišanja zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank ter priče M. Š., zaposlenega pri družbi F., d.o.o. Na podlagi izvedenih dokazov je zaključilo, da je toženka navedena dela opravila po naročilu in v korist tožnice, torej je bila naročnik izvedenih del tožnica in ne družba F., d.o.o., posledično pa je presodilo, da je pobotni ugovor utemeljen.

6. Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), obširne pritožbene navedbe, da je bila naročnik del družba F., d.o.o., in ne tožnica, pomenijo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.

7. Glede na navedeno in glede na to, da ni podana niti uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, niti ne ostale kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8. Ker tožnica ni uspela s pritožbo, sama krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP). Prav tako tudi toženka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj njen odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in v smislu 155. člena ZPP ni bil potreben.

9. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je v tej zadevi odločala sodnica posameznica.