Jedro

Izrek ukrepov je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev, in to za tak čas, da lahko določena žrtev nasilja v konkretnih okoliščinah primera poišče trajno rešitev sama oziroma ob ustrezni podpori.

Izrek

I.Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka v toliko spremeni, da poslej glasi:

"I. Nasprotnemu udeležencu A. A. se za obdobje 2 mesecev od izdaje tega sklepa prepoveduje:

-vstopiti v spodnje stanovanje stanovanjske hiše na naslovu B., kjer ima prijavljeno stalno prebivališče predlagateljica C. C.;

-navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb;

-vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico."

II.Pritožbi, nasprotnega udeleženca v preostalem delu, predlagateljice pa v celoti, se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III.Udeleženca krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi ZPND1 (I.) nasprotnemu udeležencu za obdobje dveh mesecev prepovedalo: (i) vstopiti v spodnje stanovanje stanovanjske hiše na naslovu B., in na parcelo, na kateri stoji hiša, št. 000/2, k.o. X, ki je v solasti predlagateljice, in na njene solastne sosednje parcele št. 000/1 in 000/3 2 , obe k.o. X., pri čemer prepoved ne velja za potrebe dostopa do dela nepremičnine na naslovu B., ki v naravi predstavlja zgornje stanovanje v stanovanjski hiši; (ii) se zadrževati v bližini kraja na naslovu B., kjer ima prijavljeno stalno prebivališče predlagateljica, na razdalji krajši od 50 metrov, pri čemer prepoved ne velja za potrebe dostopa do dela nepremičnine na naslovu B., ki v naravi predstavlja zgornje nadstropje v stanovanjski hiši; (iii) navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb; (iv) vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico. (II.) Določilo je denarno kazen v višini 500 EUR za primer, če nasprotni udeleženec prekrši katero od prepovedi. (III.) V presežku je predlog predlagateljice zavrnilo. Odločilo je še, (IV.) da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti stroške tega postopka, o katerih višini bo odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti, da breme sodne takse za postopek nosi nasprotni udeleženec ter (V.) da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2.Zoper sklep sta se pravočasno pritožila oba udeleženca. Predlagateljica pritožbo omejuje na odločitve pod točkama I (prva alineja in del druge alineje) in III. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper celotni sklep. Obe pritožbi uveljavljata pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, pritožba nasprotnega udeleženca pa še nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagateljica predlaga, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se: (i) trajanje izrečenih ukrepov podaljša brez časovne omejitve oziroma podrejeno na 12 mesecev; (ii) nasprotnemu udeležencu prepove tudi vstop v zgornje nadstropje ter kakršnokoli zadrževanje na parcelah št. 000/2, 000/1 in 000/3, brez kakršnihkoli izjem ter (iii) nepremičnino (stanovanjsko hišo v celoti) na naslovu B. prepusti v izključno uporabo predlagateljici. Priglaša pritožbene stroške. Nasprotni udeleženec pa predlaga spremembo z zavrnitvijo predloga oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3.Oba udeleženca sta podala pritožbena odgovora, v katerih se zavzemata za zavrnitev pritožb ter priglašata stroške.

4.Pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena, pritožba predlagateljice pa ni utemeljena.

5.Sklep sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče preizkusi v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sklep izpodbija, preizkusi sklep v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena in 366. člen ZPP 3 ). Zaradi navedbe predlagateljice, da se pritožuje tudi zoper del, s katerim je bilo njenemu predlogu ugodeno, ter navedbe nasprotnega udeleženca, da se pritožuje zoper celotni sklep, kar bi lahko pomenilo, da udeleženca izpodbijata tudi odločitve, s katerimi sta v postopku uspela, velja zaradi jasnosti pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da vsak od udeležencev izpodbija sklep le v delu, s katerim ni uspel - torej predlagateljica v zavrnilnem delu, nasprotni udeleženec pa v delu, v katerem je bilo predlogu ugodeno.

6.Očitek nasprotnega udeleženca o kršitvi postopka zaradi neizvedbe predlaganih dokazov je usmerjen v izpodbijanje dokazne ocene in ugotovljenega dejanskega stanja. Zavrnitev dokaznih predlogov sama po sebi namreč ne pomeni postopkovne kršitve. Razlogom, iz katerih sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, pa pritožba kakšne procesne pomanjkljivosti ne očita.

7.Sodišče prve stopnje je na podlagi celovite dokazne ocene ugotovilo dinamiko odnosov med udeležencema kot bivšima zunajzakonskima partnerja, katerih skupnost je prenehala v juliju 2024. Za relevantnega se je ocenilo dogodek na dne 25. 8. 2025, po katerem se je predlagateljica umaknila iz svojega stanovanja (vanj ni več prihajala). Sodišče prve stopnje je natančno in skrbno ocenilo dokaze. Svoje razloge za zadostno stopnjo izkazanosti nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico je prepričljivo utemeljilo v točkah od 11 do 20 obrazložitve. Tako ugotovljenega dejanskega stanja nasprotni udeleženec s pritožbenimi argumenti, da policist po dogodku na predlagateljici ni videl kakšnih poškodb, da si je predlagateljica poškodbe povzročila sama, da bi lahko sin udeležencev pojasnil, ali se predlagateljica res boji nasprotnega udeleženca in ali je podvržena izmišljevanju ter prirejanju dogodkov in da je razlog tega postopka zgolj urejanje premoženjskih razmerij med bivšima partnerjema, ne more omajati.

8.Materialnopravno izhodišče pritožbenih navedb predlagateljice in nasprotnega udeleženca o neustreznosti izrečenih ukrepov je v 5. členu ZPND. Po tej določbi mora sodišče pri izreku ukrepov upoštevati načelo sorazmernosti tako, da za zaščito žrtve izreče ukrepe, ki so potrebni glede na stopnjo ogroženosti in za zaščito žrtvinih koristi, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje integritete žrtve. Izrek ukrepov je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev, in to za tak čas, da lahko določena žrtev nasilja v konkretnih okoliščinah primera poišče trajno rešitev sama oziroma ob ustrezni podpori. Glede prepustitve stanovanja, za katero se zavzema pritožba nasprotne udeleženke, pa 21. člen ZPND določa, da se lahko povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, naloži, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam.

9.Ob neizpodbijani ugotovitvi, da udeleženca od razpada zunajzakonske skupnosti v juliju 2024 stanovanjskih prostorov nista imela v skupni uporabi, se zavrnitev predloga za izrek prepustitve stanovanja izkaže za pravilno.

10.Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno izpostavlja na nemožnost upoštevanja izrečenih ukrepov v delu, s katerim mu je prepovedana uporaba nepremičnin s parc. št. 000/1, 000/2 in 000/3 ter zadrževanje v bližini kraja, na katerem ima predlagateljica prijavljeno stalno prebivališče na razdalji, krajši od 50 metrov. Ob ugotovitvi, da ima stanovanjska hiša dve ločeni stanovanji, da predlagateljica uporablja spodnje stanovanje in zemljišča ob hiši, da nasprotni udeleženec živi v zgornjem stanovanju, do katerega se dostopa po zemljiščih ob hiši in po zunanjih stopnicah, ki vodijo mimo vhoda v spodnje stanovanje ter da predlagateljica od razpada zunajzakonske skupnosti živi v D., se izrečeni ukrep prepovedi dostopa do parcel št. 000/1, 000/2 in 000/3 ter zadrževanje v bližini kraja na naslovu B., kjer ima prijavljeno stalno prebivališče predlagateljica, na razdalji krajši od 50 metrov, ne izkaže za utemeljenega. Zgornje stanovanje se namreč nahaja v hiši, ki stoji na parc. št. 000/2, do tega stanovanja se dostopa preko parc. št. 001/2 in 000/3, zgornje stanovanje pa je od stanovanja na naslovu, na katerem ima predlagateljica prijavljeno stalno prebivališče, oddaljeno manj kot 50 metrov. V danih okoliščinah že pod pretnjo denarne kazni izrečene prepovedi vstopa v spodnje stanovanje, navezovanja stikov s predlagateljico in vzpostavitve srečanja s predlagateljico dovolj, pa tudi bolj jasno in nedvoumno, preprečujejo, da bi nasprotni udeleženec ponovno protipravno posegel v predlagateljičino dostojanstvo oziroma druge osebnostne pravice.

11.Glede na to, da ima predlagateljica določeno podporo družine in je tudi sama že usmerjena v iskanje rešitev za zaščito svoje integritete pred nasilnim nasprotnim udeležencem, je v ugotovljenih okoliščinah čas dveh mesecev, za katerega so izrečeni ukrepi, ustrezen.

12.Dogodki, ki jih izpostavljata udeleženca v pritožbah oziroma v pritožbenih odgovorih, do katerih je prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa, na pravilnost izpodbijane odločitve nimajo vpliva. Odločilno je namreč dejansko stanje, ki je obstajalo ob zaključku naroka, saj le tega zajemajo časovne meje pravnomočnosti sklepa (319. člen ZPP).

13.Pritožbi nasprotnega udeleženca je bilo treba zaradi pravilne uporabe materialnega prava delno ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti v obsegu, izhajajočem iz izreka tega sklepa (peta alineja 358. člena ZPP). Pritožbi, nasprotnega udeleženca v preostalem delu, predlagateljice pa v celoti, se nista izkazali za utemeljeni, ker niso bili podani pritožbeni razlogi, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma. Zato ju je bilo potrebno zavrniti ter izpodbijani sklep v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, 350. člen in 353. člen ZPP).

14.Predlagateljica s pritožbo ni uspela, nasprotni udeleženec pa je s pritožbo uspel le v majhnem delu. Udeleženca zato nista upravičena do povrnitve stroškov, ki so jima nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, saj ni kakšnega takega razloga, ki bi narekoval prevalitev teh stroškov na nasprotnega udeleženca. (prvi odstavek 165. člena ZPP, osmi odstavek 22.a člen ZPND).

-------------------------------

1Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), Uradni list RS, št. 16/08 in nasl.

2Solastnika nepremičnin s parc. št. 000/1, 000/2 in 000/3 sta predlagateljica in njen oče.

3Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ta zakon se v tem nepravdnem postopku uporablja na podlagi 22.a člena ZPND in 42. člena Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), Uradni list RS, št. 16/19.

4Tudi predlagateljica v pritožbi izpostavlja, da je v naravi popolnoma nemogoče zagotavljati 50-metrsko razdaljo med povzročiteljem nasilja in žrtvijo, saj si delita isto dvorišče, isto dovozno pot, do zgornjega stanovanja pa se dostopa mimo vhoda oziroma vetrolova pritličnega stanovanja.