Jedro

Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izdati zemljiškoknjižno listino sposobno za vpis lastninske pravice nepremičnine, ki je predmet kupne pogodbe med pravdnima strankama in je vpisana v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v K. parc. štev. 336/1, vl. štev. 516, k.o. S., ki v naravi predstavlja garažo, stanovanjsko stavbo in dvorišče, vse na naslovu L., ker bo v nasprotnem primeru takšno listino nadomestila ta sodba, vse v 15 dneh pod izvršbo. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo". Sklenilo je še, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 117.644,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, v 15 dneh.

Proti takšni sodbi se pravočasno, po svojem pooblaščencu, pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo v celoti razveljavi in primerno odloči ali jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Navaja, da sodišče ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja, predvsem pa je dejansko stanje, ki ga navaja v obrazložitvi sodbe, zmotno ugotovljeno. V pritožbi ponavlja navedbe iz tožbe o zapletih v zvezi z nakupom sporne nepremičnine in poudarja, da je toženec tožniku nepremičnino prodal, tožnik pa je izpolnil svoj del obveznosti. Ponavlja, da iz 3. člena kupoprodajne pogodbe izhaja cena nepremičnine (protivrednost 130.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 1.7.1999), v 4. členu pogodbe pa je določen način plačila: 60.000 DEM na dan podpisa pogodbe, 70.000 DEM pa po vknjižbi tožnika v zemljiško knjigo in pravnomočnem zaključku vseh pravdnih postopkov, ki se nanašajo na nepremičnino, ki je predmet pogodbe. Kot pomembno izpostavlja še določbo 9. člena kupoprodajne pogodbe, da se toženec odpoveduje pravici do izpodbijanja pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja. Tožnik je izpolnil obveznosti iz 4. člena kupoprodajne pogodbe, saj je tožencu izplačal znesek 60.000 DEM, kar izhaja iz potrdila z dne 14.9.1999, ki ga je toženec podpisal in overil dne 14.9.1999 (overitev št. 6466/99) pri notarju D.F. iz K.. Prav tako je toženec podpisal neizpolnjeno napoved za odmero davka na promet nepremičnin, vse z namenom zemljiškoknjižnega prepisa nepremičnine na ime tožnika, ko bo to mogoče. Za plačilo drugega (zadnjega) dela kupnine v znesku 70.000 DEM, še niso izpolnjeni pogoji. Spor med pravdnima strankama je nastal zaradi tega, ker se pravdni postopek z M.B. ni zaključil v roku dveh mesecev, kot je toženec obljubil. Pravdni postopek, s ponovnim zemljiškoknjižnim vpisom toženca, se je zaključil šele konec leta 2002, še vedno pa ni zaključen pravdni postopek pod opr. št. P, ki se nanaša na premoženjski zahtevek bivše toženčeve žene, kar dokazuje zemljiškoknjižni izpisek z dne 6.12.2002, št. 11707/2002. Šele po pravnomočnem zaključku tudi tega pravdnega postopka bodo izpolnjeni vsi pogoji iz 4. člena kupoprodajne pogodbe. V 6. členu kupoprodajne pogodbe je določeno, da toženec izrecno in nepreklicno dovoljuje, da se tožnik takoj po sklenitvi te pogodbe kot lastnik vpiše v zemljiško knjigo. Ker je toženec sedaj zemljiškoknjižni lastnik, bi tožnik to pravico do vknjižbe v zemljiško knjigo lahko pravno formalno realiziral. Zaradi tega ne morejo zdržati zaključki sodišča, ki jih navaja v obrazložitvi. Tožeča stranka je izpolnila pogodbeno obveznost, to je, da je plačala tožencu 60.000 DEM ob podpisu pogodbe. Nikakor ne drži, da potrdilo z dne 14.9.1999 ni bilo overjeno, oziroma, da je bilo samo v postopku overitve. Ta overitev je bila do konca opravljena, kar izhaja iz overitvene knjige. Navedena črta predstavlja samo način notarjevega dela. Predlaga dokaz z vpogledom v overitveno knjigo za leto 1999, overitev št. 6666/99. Prav tako je neutemeljeno razlogovanje o tem, da iz izvedenih dokazov ni razvidno, da bi tožnik G.E. res izročil 50.000,00 DEM. Navedeno dejstvo je potrjeno, zapisano in predvsem ga v vsakem času lahko potrdi G.E. osebno. Toženec je že zdavnaj pokojni. Sodišče bi zaradi smrti pokojnika moralo ustaviti postopek, saj se pooblastilno razmerje s pokojnikom ne more večno nadaljevati. Postopek bi morali prevzeti dediči. Pritožba je utemeljena.

Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.

Pač pa pritožba utemeljeno graja, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Kot ključni argument za zavrnitev tožbenega zahtevka je navedlo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je izpolnila pogodbeno obveznost, to je, da je plačala tožencu 60.000 DEM ob podpisu pogodbe. Takšen zaključek je utemeljilo z navedbo, da je sicer res iz potrdila A/15 razvidno, da je toženec potrdil, da je prejel dne 14.9.1999 znesek 60.000 DEM, potrdilo je bilo tudi pri notarju v postopku overitve, vendar kasneje prečrtano in overitev ni bila do konca opravljena. Dalje sodišče v razlogih sodbe še navaja, da iz dokazov s strani tožene stranke (pooblastila z dne 6.7.1999) izhaja, da je pooblastil E.G. za sklenitev pogodbe in je bilo to pooblastilo overjeno pri notarju. Iz potrdila o depozitu z dne 1.7.1999 (dokaz B/6), da je razvidno, da toženec soglaša, da E.G. prejme 50.000 DEM na račun kupnine in ga izroči tožencu, iz izvedenih dokazov pa ni razvidno, da je tožnik izročil 50.000 DEM E.G. in tako izpolnil del svoje obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšen zaključek sodišča prve stopnje preuranjen, saj so razlogi, ki jih sodišče navaja, v nasprotju z navedbami same tožene stranke. Ta je namreč v odgovoru na tožbo med drugim navedla :"Čeprav je toženec overil pri notarju svoj podpis na potrdilu o prejemu zneska v višini 60.000 DEM, tega denarja v resnici ni prejel"(3. odstavek tč. 6 odgovora na tožbo- na list. št. 24 spisa), in še: "Ker je toženec hotel skleniti posel do konca in se mu je družina zasmilila, je tej laži z lahkoto nasedel in na omenjenem potrdilu overil svoj podpis, čeprav tega zneska ni prejel" (1. odstavek tč. 6 odgovora na tožbo -na list. št. 25 spisa). Tudi za toženo stranko torej ni sporno, da je pri notarju podpis na potrdilu o prejemu zneska v višini 60.000 DEM overila. Glede zgoraj navedenega potrdila o depozitu (dokaz B6), pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta na njem kot podpisnika navedena le (pokojni) S.T. in E.G.. Res je, da se tožnik zaslišanju ni odzval, vendar če je sodišče dvomilo ob listinskem dokazu, da je bil G. navedeni znesek izročen, bi o tej okoliščini moralo zaslišati E.G., katerega zaslišanje je tožnik predlagal. Na podlagi navedenega, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani pravdni zadevi nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede ključne tožbene trditve, da je tožnik svoj del zapadle pogodbene obveznosti izpolnil (plačal prvi del kupnine) , zato je pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo (355. člen ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno oceniti listinske dokaze glede katerih je sprejelo dokazni sklep, da jih pregleda (za tiste, ki jih izrecno navaja- dokaz B6 in B3- tudi glede pripisanih opomb, na listinah) in kot pričo glede prejema zneska 50.000 DEM (dokaz B6) na račun kupnine in danih pooblastil (dokaz B3;A17), zaslišati E.G. ter o tožbenem zahtevku ponovno razsoditi.