Jedro

Za utemeljenost predloga za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti ne zadošča materialnopravna zakonska podlaga. Za izvršilni postopek je brez pomena, ali gre za terjatev nastalo s soglasjem strank (pogodbenim dogovorom), ali za terjatev, z zakonsko podlago. Izvršilno sodišče sme v skladu z načelom stroge formalne legalitete dovoliti izvršbo le za v izvršilnem naslovu določno opredeljeno obveznost (prvi odstavek 17. člena in prvi odstavek 21. člena ZIZ). Vezanost na izvršilni naslov ne pomeni le, da izvršilno sodišče ni pristojno vsebinsko presojati njegove pravilnosti glede obstoja v njem navedenih obveznosti, ampak tudi, da ga ne sme v ničemer dopolnjevati.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v I. in II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika, sklep o izvršbi razveljavilo za zakonske zamudne obresti od glavnice 5.000,00 EUR in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka), v ostalem je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka) in zavrnilo zahtevo upnikov za povrnitev izvršilnih stroškov (III. točka izreka).

2. Upnika v pravočasni pritožbi izpodbijata le I. točko izreka in navajata, da so zakonske zamudne obresti zakonsko predpisane, zato ni potrebno, da so posebej dogovorjene in navedene v notarskem zapisu. Zakonske zamudne obresti bi sodišče prve stopnje moralo priznati vsaj od vložitve predloga za izvršbo, s katerim je bil podan zahtevek pred sodiščem. Glede zamudnih obresti dolžnik ni ugovarjal, zato je sodišče prve stopnje nedopustno preseglo s svojo odločitvijo ugovorni okvir. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se dolžnikov ugovor v celoti zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi v bistvenem navaja, da je pripravljen plačati kupnino le, če se izkaže, da je pri nakupu družbe E. d.o.o. dobil 9.675,00 EUR osnovnega kapitala. Meni, da je šlo za prevaro. Upnik Z.V. je trdil, da je podjetje vredno 50.000,00 EUR. Predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Upnika zmotno menita, da za utemeljenost njunega predloga za izvršbo glede zakonskih zamudnih obresti zadošča materialnopravna zakonska podlaga. Za izvršilni postopek je brez pomena, ali gre za terjatev nastalo s soglasjem strank (pogodbenim dogovorom), ali za terjatev, z zakonsko podlago. Izvršilno sodišče sme v skladu z načelom stroge formalne legalitete dovoliti izvršbo le za v izvršilnem naslovu določno opredeljeno obveznost (prvi odstavek 17. člena in prvi odstavek 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Vezanost na izvršilni naslov ne pomeni le, da izvršilno sodišče ni pristojno vsebinsko presojati njegove pravilnosti glede obstoja v njem navedenih obveznosti, ampak tudi, da ga ne sme v ničemer dopolnjevati.

6. Po pojasnjenem je izvršilni postopek namenjen izključno izvršitvi obveznosti iz izvršilnega naslova, za razliko od pravdnega postopka pa ni namenjen presoji dajatvenega zahtevka, četudi le glede stranske terjatve zamudnih obresti, kot se neutemeljeno zavzemata upnika v pritožbi. Upnik v predlogu za izvršbo postavi le zahtevek za izvršbo, ki je usmerjen v prisilno izpolnitev v izvršilnem naslovu opredeljene obveznosti s tem, da navede izvršilna sredstva in predmete.(1) V obravnavanem izvršilnem naslovu zamudne obresti niso navedene, zato sta zanje upnika neutemeljeno predlagala izvršbo.

7. Dolžnik neutemeljeno meni, da je izpolnitev obveznosti plačila kupnine, ki je opredeljena v izvršilnem naslovu, vezana na nasprotno izpolnitev upnikov, da zagotovijo ustrezen kapital gospodarske družbe. V notarskem zapisu opredeljena obveznost plačila kupnine se nanaša na poslovi delež, dolžnik pa ni zatrjeval, da poslovni delež v gospodarski družbi nanj ne bi bil prenesen, kar bi lahko predstavljal morebitni ugovor neizpolnitve nasprotne obveznosti v primeru zaveze za istočasno izpolnitev.

8. V izvršilnem naslovu zapis nominalne vrednosti poslovnega deleža glede na vpisan osnovni kapital gospodarske družb nima pomena za višino obveznosti plačila kupnine v znesku 5.000,00 EUR. Osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo je sestavljen iz osnovnih vložkov družbenikov, na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pa pridobi družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih (471. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Ta vrednost ima pomen le ob ustanovitvi družbe, ne odraža pa (nujno) resnične vrednosti premoženja gospodarske družbe potem, ko ta že posluje. Kakšna je resnična premoženjska vrednost prenesenega poslovnega deleža, izvršilno sodišče ne sme presojati glede na že pojasnjeno vezanost na izvršilni naslov glede opredelitve obveznosti plačila kupnine (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Tako tudi morebitna prevara, ki jo zatrjuje dolžnik, ne more biti predmet obravnavanega izvršilnega postopka, ampak bo moral dolžnik uveljavljati sodno varstvo v pravdnem postopku ali, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, morebiti pred pristojnimi organi za kazenski pregon. Po pojasnjenem dolžnikove navedbe niso upošteven ugovorni razlog, ki bi preprečeval obravnavano izvršbo (55. člen ZIZ).

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi zavrnilo in potrdilo I. in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnika, ki nista uspela s pritožbo, krijeta sama priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o dolžnikovih pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Več o pomenu izvršbe kot neposredni uresničitvi terjatve s prisilnimi sredstvi glej Rijavec V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 43 in nasl. O zahtevku za izvršbo, ki je procesnopravne narave, več Orož D., Časovne meje dovolitve dodatne izvršbe, Pravosodni bilten št. 1/2015, str. 193 in 194.