Jedro

Ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če je bila v zvezi z določbo 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ uporabljena določba njegove novele, objavljene v Uradnem listu FLRJ, št. 105/48

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 1414/96-7 z dne 10.9.1998.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 9.8.1996, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote C. z dne 6.5.1994 (pravilno z dne 6.7.1995). V obrazložitvi sodišče navaja, da se pok. M.A.W. (oče tožnika) po predpisih o državljanstvu, veljavnih na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije ni štel za jugoslovanskega državljana. Na dan 6.4.1941 je bil domovinsko pristojen v takratno občino C. kot državljan bivše Kraljevine Jugoslavije. Na dan 28.8.1945 ni pridobil državljanstva iz razlogov, ki so navedeni v noveli 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ. Iz dokumentacije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, in Zgodovinskega arhiva C. je razvidno, da je bil Volksdeutscher nemške narodnosti in kot tak član nacističnih organizacij Kulturbund (izkaznica št. ...), Štajerske domovinske zveze (izkaznica št. ...) in član NSDAP (izkaznica št. ... z dne 6.11.1944), državljanstvo nemškega Reicha pa mu je bilo podeljeno že 25.7.1940. Istega leta je bil za svoje protislovensko in pronacistično delovanje obsojen na 2 meseca zapora in na 8.000 DIN denarne kazni (sodba sodišča v Celju, št. Kps 248/40-10 z dne 7.5.1940). Iz arhivskega gradiva je razvidno, da je bil okrivljen ubijanja talcev, deportiranja državljanov, interniranja državljanov pod nehumanimi pogoji in raznarodovanja slovenskega prebivalsta. Bil je nemški zaupnik in nacistični vohun. V času okupacije je gospodarsko in finančno pomagal okupatorju in domačim izdajalcem pri izvrševanju vojnih zločinov zoper slovenski narod. Zato je bil leta 1945 obsojen na 15 let zapora s prisilnim delom ter na izgubo političnih in nekaterih državljanskih pravic. Iz zapora je 9.11.1945 pobegnil v tujino, kjer je 1.7.1955 umrl. Ugotovitev, da na dan 28.5.1945 ni veljal za državljana FLRJ je tožena stranka utemeljeno oprla na določbo 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ. Ta določba se je za čas od 28.8.1945 do njene uveljavitve (4.12.1948) uporabljala retroaktivno in jo uporabljajo pristojni organi tudi v današnjih postopkih o ugotavljanju državljanstva. Te določbe, skupaj z določbo 1. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu, ni mogoče razlagati drugače kot z zakonom določeno retroaktivno uporabo. Tudi po stališču iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U I-23/93 z dne 20.3.1997, ji ni mogoče očitati, da je nedopustna. Na tej podlagi je pravilno ugotovljeno, da je bil oseba nemške narodnosti. Iz zgodovinskih virov izhaja, da je bil Kulturbund politična organizacija, katere temeljni program je bila pomoč pri pripravi podlage za izvajanje nemške raznarodovalne politike in so vanjo kot člani lahko vstopile le osebe, ki so v svoji pristopni izjavi podpisale, da se prištevajo k nemški narodnosti. Isto velja za Štajersko domovinsko zvezo. Pri izdelavi odločbe je res prišlo do očitne pisne pomote v zapisu datuma izpodbijane odločbe, vendar tožena stranka lahko to napako vsak čas popravi s posebnim sklepom v skladu z določbo 219 Zakona o splošnem upravnem postopku. Ne predstavlja pa kršitve pravil ZUP, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost ali pravilnost odločbe.

V pritožbi tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Nepoprava napake v izreku odločbe predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, saj so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju z izrekom, ker ta napaka še ni sanirana. Zmotna uporaba materialnega prava je podana z uporabo novele Zakona o državljanstvu, ki je stopila v veljavo dne 4.12.1948 in je evidentno uporabljena retroaktivno. Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno. Podprto je zgolj s podatki raznih arhivov. Vsebino so pisali zmagovalci, ki so udejanjali komunistično diktaturo. Ker so sprejemali zakone z retroaktivno veljavnostjo, je povsem utemeljen dvom v verodostojnost arhivskih podatkov. Iz kazenskih sodb izhaja, da je bil M.A.W. jugoslovanski državljan po predpisih, ki so veljali na dan 23.8.1945 oziroma 8.12.1945. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46, 90/46, 104/47, 88/48 in 105/48) se niso štele za državljane FLRJ osebe nemške narodnosti, ki so na dan uveljavitve novele zakona (objavljene v Uradnem listu FLRJ, št. 105/48), to je 4.12.1948, živele v tujini in so se pred ali med vojno s svojim nelojalnim ravnanjem pregrešile proti narodnim in državnim koristim FLRJ, kar pomeni, da te osebe niso pridobile državljanstva FLRJ in s tem tudi ne državljanstva RS. Glede na podatke priloženih upravnih spisov pritožbeni ugovori ne vzbujajo dvomov o tem, da je odločitev upravnega sodišča pravilna, ker je bil citirani zakon pravilno uporabljen in dejansko stanje pravilno ugotovljeno.

Dejansko stanje je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov Ministrstva za kulturo in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije ter Zgodovinskega arhiva C. Ker se dejstva in okoliščine, na katere upravni organ opira svojo odločitev, lahko dokazujejo tudi z listinami, ki so arhivsko gradivo, je na tej podlagi bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovljeno, da je bil pok. M.A.W. oseba nemške narodnosti. Zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor o neverodostojnosti arhivskih podatkov kot tudi ugovor, da je po podatkih v kazenskih sodbah M.A.W. bil jugoslovanski državljan. Podatek o državljanstvu obdolženca, naveden med drugimi njegovimi osebnimi podatki v izreku (uvodu) kazenske sodbe ni dokaz o državljanstvu.

Ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če je bila uporabljena novela Zakona o državljanstvu FLRJ, objavljena v Uradnem listu FLRJ, št. 105/48. Prvostopno sodišče je navedlo pravilne razloge za retroaktivno uporabo navedenih določb novele. Z njimi se pritožbeno sodišče strinja, sicer pa je o tem odločilo že Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, na katero se sklicuje tudi prvostopno sodišče. Razlogi izpodbijane sodbe niso v nasprotju z njenim izrekom, če sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe opozori na očitno pisno pomoto. Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da je zapis datuma v izreku odločbe tožene stranke napačen, kar je v obrazložitvi navedlo in upoštevalo. Zato ta očitna napaka, kljub temu da še ni popravljena, se pa vsak čas lahko popravi, ni bistvena kršitev določb postopka, ker na odločitev ni vplivala.

O stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta (3. odstavek 23. člena Zakona o upravnih sporih).

Neutemeljeno pritožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.