Jedro

Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico do razdelitve preostanka razdelitvene mase po poplačilu vseh nezavarovanih terjatev v sorazmerju z njegovim poslovnim deležem v stečajnem dolžniku in mu take terjatve ni treba prijaviti v stečajnem postopku.

V tem svojstvu in v taki situaciji razume pritožbeno sodišče pritožnikovo predstavljanje kot "zadnjega upnika", torej za primer, če bo prišlo do uspešne izvedbe stečajnega postopka s 100%-nim poplačilom vseh upnikov stečajnega dolžnika iz drugega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP in do preostanka stečajne mase.

Kot družbenik pa pritožnik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.

Stečajni postopek se vodi zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov stečajnega dolžnika s ciljem doseči najugodnejše pogoje glede višine in rokov poplačila upniških terjatev. Zato tudi le njim (razen v redkih izjemah, v katerih pa ni drugih oseb s statusom, kot ga zatrjuje v tem postopku pritožnik) zakon priznava možnost vpliva na tek stečajnega postopka z možnostjo sodelovanja v upniškem odboru kot organu upnikov v skladu s pristojnostmi iz 87. člena ZFPPIPP in z možnostjo vlaganja pravnih sredstev upnikov zoper odločitve sodišča, ki vodi stečajni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom o prodaji – dodatni, je prvostopenjsko sodišče sklep z dne 9. 5. 2017 (PD 73) nadomestilo tako, da je o prodaji dolžnikovega premoženja: A) nepremičnin z ID znaki: X-2701/10-0, X-2701/11-0, X-2701/12-0, X-2701/13-0 in B) premičnin: VRTALNIK SLIM DRILLER SD 76 SUPER STROJ ZA REZ. KAM. TELEDIAM TD65SUPER/01 OPREMA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Z OPREMO KOMPRESOR ATLAK SOPOCO XAS 136DD BAGER JCB JS 300 (LETNIK 1997) odločilo tako: - prodaja se opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, - izklicna cena se določi v višini 2.000.000,00 EUR, - varščina se določi v višini 100.000,00 EUR - premoženje se proda kot celota.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil M. J., ki se ne strinja s cenitvijo prodajanega premoženja, kot tudi ne z načinom prodaje in izklicno ceno, ker predstavlja očitno nesorazmeren poseg v lastninsko pravico, nesorazmerno oškodovanje upnikov in njihovo neenako obravnavanje. Zato je predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se prodaja opravi z zviševanjem izklicne cene od 2.500.000,00 EUR naprej.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V postopku zaradi insolventnosti ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe proti sklepu vsaka stranka postopka, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pa ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (126. člen ZFPPIPP). Pravico do pritožbe proti sklepu o prodaji pa ZFPPIPP v 344. členu priznava izključno samo upnikom.

5. V stečajnem postopku je stranka, ki je v njem upravičena opravljati procesna dejanja, vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, če v tem postopku prijavi terjatev v roku za prijavo terjatev iz 59. člena zakona (1. točka 56. člena v zvezi s prvim odstavkom 57. člena ZFPPIPP). Kot izhaja iz sklepa o preizkusu terjatev (PD 58) katerega sestavni del je končni seznam preizkušenih terjatev (PD 57), pritožnik v roku za prijavo terjatev svoje terjatve ni prijavil, torej ni stranka predmetnega postopka, ki bi lahko v njem opravljal procesna dejanja.

6. Pritožnik tudi ne more biti direktor stečajnega dolžnika P. d. o. o. - v stečaju, kajti z začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika mu ta funkcija preneha (prvi in drugi odstavek 292. člena ZFPPIPP), v stečajnem postopku pa vodi posle dolžnika in ga zastopa upravitelj (drugi dostavek 97. člena ZFPPIPP). Kot bivši direktor pa v tem svojstvu v stečajnem postopku nima nobenih pravic.

7. Pritožnik se v vlogah predstavlja kot družbenik, direktor in "zadnji upnik" dolžnika P. d. o. o. - v stečaju. Kot družbeniku torej kot drugi osebi, ki ni stranka stečajnega postopka, pa mu tudi ZPFPIPP ne daje procesne legitimacije za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Le zoper sklep o začetku stečajnega postopka, če je bil izdan na upnikov predlog, je upravičen vložiti pritožbo tudi družbenik stečajnega dolžnika (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP).

8. Družbenik stečajnega dolžnika ima sicer pravico do razdelitve preostanka razdelitvene mase po poplačilu vseh nezavarovanih terjatev v sorazmerju z njegovim poslovnim deležem v stečajnem dolžniku in mu take terjatve ni treba prijaviti v stečajnem postopku (drugi in tretji odstavek 373. člena ZFPPIPP). V tem svojstvu in v taki situaciji razume pritožbeno sodišče pritožnikovo predstavljanje kot "zadnjega upnika", torej za primer, če bo prišlo do uspešne izvedbe stečajnega postopka s 100%-nim poplačilom vseh upnikov stečajnega dolžnika iz drugega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP in do preostanka stečajne mase.

9. Kot družbenik pa pritožnik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.

10. Stečajni postopek se vodi zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov stečajnega dolžnika s ciljem doseči najugodnejše pogoje glede višine in rokov poplačila upniških terjatev. Zato tudi le njim (razen v redkih izjemah, v katerih pa ni drugih oseb s statusom, kot ga zatrjuje v tem postopku pritožnik) zakon priznava možnost vpliva na tek stečajnega postopka z možnostjo sodelovanja v upniškem odboru kot organu upnikov v skladu s pristojnostmi iz 87. člena ZFPPIPP in z možnostjo vlaganja pravnih sredstev upnikov zoper odločitve sodišča, ki vodi stečajni postopek. Da pritožniku kot družbeniku stečajnega dolžnika in "zadnjemu upniku" ne priznava pravnega interesa za vplivanje na potek stečajnega postopka, izhaja tudi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, ki zaradi nasprotja interesov izključuje iz članstva v upniškem odboru celo tiste upnike, ki imajo v insolventnem dolžniku položaj družbenika z najmanj 0,5% kapitalskim deležem.

11. Ker torej pritožnik ni upnik stečajnega dolžnika v smislu 1. točke 56. člena v zvezi s prvim odstavkom 57. člena ZFPPIPP, niti mu kot družbeniku zakon ne daje posebej procesne legitimacije za pritožbo v stečajnem postopku, je bilo treba njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).