Jedro

Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde, ima pravico do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, od prenehanja delovnega razmerja do ponovne zaposlitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 30. 6. 2010 in št. ... z dne 5. 3. 2010 (I. točka izreka). Tožniku je priznalo pravico do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti, od 23. 12. 2009 do 19. 7. 2010 (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna izdati odločbo o odmeri nadomestila za invalidnost v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe ter ji v istem roku izplačati vse že zapadle neizplačane zneske razlike nadomestila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko bi posameznik znesek nadomestila bil izplačan, do plačila. Prav tako je toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka (III. in IV. točka izreka).

Tožena stranka je podala predlog za izdajo sklepa o popravi sodbe oziroma podrejeno pritožbo. Iz pritožbe izhaja, da se tožena stranka ne strinja z II. točko izreka navedene sodbe v delu, ko je sodišče tožniku priznalo pravico do nadomestila za invalidnost do 19. 7. 2010. Tožena stranka meni, da je sodišče prve stopnje glede omenjenega zmotno uporabilo materialno pravo. Res je sicer, da se je tožnik dne 19. 7. 2010 ponovno zaposlil, vendar pa je sodišče spregledalo pravnomočno odločbo št. ... z dne 21. 9. 2010, s katero je tožena stranka tožniku že priznala pravico do nadomestila za invalidnost v znesku … EUR na mesec od 19. 7. 2010 dalje. Sodišče bi glede na navedeno lahko tožniku priznalo pravico do nadomestila za invalidnost največ do 18. 7. 2010. To izhaja iz določbe 162. člena ZPIZ-1. Tožena stranka predlaga, da sodišče datum 19. 7. 2010 nadomesti z datumom 18. 7. 2010. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik uveljavljal priznanje pravice do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti, od 23. 12. 2009 do 19. 7. 2010. Med strankama tudi ni sporno, da se je tožnik dne 19. 7. 2010 zaposlil, nadomestilo za invalidnost pa je uveljavljal zgolj za čas, ko je bil brezposeln, kot je bilo to tudi pojasnjeno s strani tožnikovega pooblaščenca na glavni obravnavi dne 19. 11. 2012. Tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe povsem jasno izhaja, da tožniku pripada nadomestilo za invalidnost do datuma, ko se je ponovno zaposlil, kar pomeni do vključno 18. 7. 2010, ne pa za dne 19. 7. 2010, saj je bil tedaj že zaposlen (10. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Sodišče torej z odločitvijo ni poseglo v pravnomočno odločitev tožene stranke razvidno iz odločbe št. ... z dne 21. 9. 2010, s katero je tožena stranka tožniku priznala pravico do nadomestila za invalidnost v znesku 128,53 EUR na mesec od 19. 7. 2010 dalje, torej z dnem, ko se je tožnik ponovno zaposlil. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.