Jedro

V zadevi ni sporno, da je bil tožnik v register delodajalcev vpisan z odločbo z dne 8. 4. 2014. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bilo s tem odločeno o njegovi vlogi za vpis v register, ki jo je ministrstvo prejelo 6. 2. 2014, to je pred uveljavitvijo ZUTD-C. Glede na navedeno je organ po vpisu pravilno izvedel postopek, v katerem je preveril, ali se je tožnik prilagodil spremenjenim zahtevam, kar je bil pogoj za nadaljnje opravljanje dejavnosti. Ker o tem ni predložil zahtevanih dokazil, kar med strankama niti ni sporno, je ravnal v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZUTD-C in izdal izpodbijano odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnika izbrisala iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Iz obrazložitve je razvidno, da odločitev temelji na prvem odstavku 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD-C). Tožnik kljub pozivu do 17. 11. 2014 ni izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti iz 164. člena ZUTD, saj ni predložil bančne garancije v višini 30.000,00 EUR in dokazil o izpolnjevanju kadrovskih pogojev v skladu s Pravilnikom za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (Uradni list RS, št. 15/14, v nadaljevanju Pravilnik za opravljanje dejavnosti).

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka izdala izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem na podlagi izrednih pravnih sredstev odpravila pravnomočno in dokončno odločbo z dne 8. 4. 2014 o vpisu v register. Poleg tega zanj ne bi smele biti uporabljene določbe ZUTD-C, s katerimi je bil spremenjen tudi dotedanji 164. člen tega zakona. Zato predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo obrazloženo zavrača tožbene očitke. Med drugim poudarja, da je tožnika pozvala na predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena ZUTD, ki jih ni mogla pridobiti po uradni dolžnosti. Tožnik dokazil o izpolnjevanju kadrovskih, organizacijskih, prostorskih in drugih pogojev, ki so določeni v Pravilniku za opravljanje dejavnosti, in zahtevane bančne garancije ni predložil. Poudarja, da sta postopek, v katerem je bila izdana pravnomočna odločba z dne 8. 4. 2014, in ta postopek različna ter da za izredna pravna sredstva ni podlage. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

ZUTD-C (Uradni list RS, št. 100/13) je v 7. členu spremenil dotedanji 164. člen ZUTD in v njem določil, da delodajalec za zagotavljanje dela lahko začne z opravljanjem dejavnosti pod v nadaljevanju taksativno naštetimi pogoji, med drugim, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister za delo (v konkretnem primeru je to storil z omenjenim Pravilnikom za opravljanje dejavnost), in če predloži bančno garancijo najmanj v znesku 30.000,00 EUR. V prehodni določbi prvega odstavka 25. člena je bilo pristojnemu ministrstvu naloženo, da o vlogah za vpis v register, ki so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, odloči po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13 in 63/13) in Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in načinu sodelovanja delodajalca z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 106/10 in 38/12), po vpisu v register pa delodajalcu, da v treh mesecih od vpisa predloži ministrstvu dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena zakona, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti.

Navedeno pomeni, da je moral upravni organ o vlogah, vloženih pred začetkom uporabe tega zakona (torej ZUTD-C, ki se je začel uporabljati 1. 3. 2014 – 28. člen), odločiti po do tedaj veljavnih določbah ZUTD in dotedanjega pravilnika. Tako vpisani delodajalec pa je moral v treh mesecih po vpisu predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz spremenjenega 164. člena, ki jih pristojni organ ni mogel pridobiti po uradni dolžnosti. S tem je bilo določeno trimesečno prehodno obdobje, v katerem so se morali na ta način vpisani delodajalci prilagoditi spremenjenim zakonskim zahtevam (enako je bilo določeno za delodajalce, ki so bili na dan začetka uporabe ZUTD-C v register že vpisani – tretji odstavek 25. člena). Zato je nepravilno tožbeno stališče, da ZUTD-C ne določa, da morajo nove pogoje izpolnjevati tudi subjekti, ki so dali vloge za vpis v register pred začetkom njegove uporabe.

V zadevi ni sporno, da je bil tožnik v register delodajalcev vpisan z odločbo z dne 8. 4. 2014. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bilo s tem odločeno o njegovi vlogi za vpis v register, ki jo je ministrstvo prejelo 6. 2. 2014, to je pred uveljavitvijo ZUTD-C. Glede na navedeno je organ po vpisu pravilno izvedel postopek, v katerem je preveril, ali se je tožnik prilagodil spremenjenim zahtevam, kar je bil pogoj za nadaljnje opravljanje dejavnosti. Ker o tem ni predložil zahtevanih dokazil, kar med strankama niti ni sporno, je ravnal v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZUTD-C in izdal izpodbijano odločbo.

Z izpodbijano odločbo torej ni bilo odločeno o vlogi za vpis v register, ampak o nadaljnjem izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Zato je neutemeljeno stališče, da bi morala biti pred tem odpravljena odločba o vpisu z dne 8. 4. 2014. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).