Jedro

Že iz jezikovne razlage določbe petega odstavka 59. člena EZ izhaja, da je drugemu pogoju (poleg izkazanosti javne koristi po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1) zadoščeno že s položitvijo tam opredeljenega zneska pri sodišču in ni treba, da je sklep, ki ga izda sodišče v nepravdnem postopku v tovrstnih zadevah, pravnomočen. Pri tem tudi ni pravno pomembno, da se tožnik z ocenjeno višino odškodnine ne strinja, saj bo o odškodnini oziroma njeni odmeri odločalo pristojno sodišče na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZUreP-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ v korist družbe A. d.o.o., dovolil obremenitev nepremičnine parc. št. 1887, k.o. ..., v lasti tožnika v deležu do 1/1, z začasno služnostjo v javno korist (1. točka izreka), obremenitev nepremičnine parc. št. 1887 z začasno služnostjo v javno korist obsega območje, ki po vsej dolžini plinovoda na tej parceli poteka v pasu širine 5 metrov desno in 11 metrov levo od osi plinovoda M5/R51, gledano v smeri poteka plinovoda (2. točka izreka), služnost v javno korist iz 1. in 2. točke izreka obsega pravico gradnje prenosnega plinovoda M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, to je vseh del v zvezi s položitvijo plinovoda in sicer poleg pripravljalnih del še izkop, položitev, zasutje, idr., vključno z dovozom materiala, delavcev in delovnih naprav, po njegovi zgraditvi pa vzpostavitev v prvotno stanje v možnem obsegu in traja do pridobitve uporabnega dovoljenja za plinovod (3. točka izreka), v korist družbe A., d.o.o., dovolil obremenitev nepremičnine parc. št. 1887, k.o. ..., v lasti tožnika v deležu do 1/1, s trajno služnostjo v javno korist (4. točka izreka), obremenitev nepremičnine parc. št. 1887 s trajno služnostjo v javno korist iz prejšnjega odstavka obsega območje v širini 5 metrov levo in 5 metrov desno od osi prenosnega plinovoda M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne ..., oziroma območje v skupni širini 10 metrov (5. točka izreka), služnost v javno korist iz 4. in 5. izreka obsega pravico obratovanja, rekonstrukcije, vzdrževanja in nadzora prenosnega plinovoda M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana in traja za čas trajanja plinovoda (6. točka izreka), služnostna upravičenka pridobi začasno in trajno služnostno pravico v javno korist na obremenjeni nepremičnini z dnem izdaje odločbe o obremenitvi nepremičnine služnostjo v javno korist (7. točka izreka), dokončnost te odločbe je podlaga za vpis pravice o obremenitvi nepremičnine z začasno in trajno služnostjo v javno korist, ki se z dnem izdaje odločbe o obremenitvi nepremičnine s služnostjo v javno korist po uradni dolžnosti vknjiži v zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, pri obremenjeni nepremičnini parc. št. 1887, k.o. ..., v korist družbe A. d.o.o., kot služnostne upravičenke (8. točka izreka), da je postopek za obremenitev nepremičnine parc. št. 1887 s služnostjo v javno korist nujni postopek (9. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (10. točka izreka), da so za odmero odškodnine stranke napotene na Okrajno sodišče v Ljubljani, da se v nepravdnem postopku odmeri ustrezna odškodnina, v primeru spora o pravici do odškodnine pa v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem (11. točka izreka), da posebni stroški v postopku niso nastali (12. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da je družba A. d.o.o. vložila predlog za obremenitev nepremičnine s služnostjo v javno korist in predlog za nujni postopek zaradi gradnje prenosnega plinovoda M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, ki poteka preko zemljišča parc. št. 1887, k.o. ... K predlogu je priložila ustrezne listine. Iz predloga je bilo razvidno, da služnostna upravičenka opravlja naloge sistemskega operaterja prenosnega plinovodnega omrežja kot obvezne republiške gospodarske javne službe iz prvega odstavka 30. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ). Ker je kot sistemski operater odgovorna za izvajanje energetske dejavnosti na področju prenosa zemeljskega plina in v tem okviru za gradnjo in razvoj prenosnega plinovodnega omrežja v državi, kot investitorka izvaja gradnjo prenosnega plinovoda, ki bo potekal med drugim tudi preko zemljišča tožnika. Pravna podlaga za omejitev lastninske pravice z obremenitvijo predmetne nepremičnine z začasno in trajno služnostjo v javno korist je podana v 59. členu EZ v povezavi z 93. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) ter 110. členom ZUreP-1. Ker Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (v nadaljevanju Uredba) v 4. členu določa potek plinovoda tudi preko parc. št. 1887, je na podlagi sedmega odstavka 110. člena ZUreP-1 izkazana javna korist za obremenitev te nepremičnine s služnostjo plinovoda v javno korist. S tem je obenem izkazana tudi nujna potrebnost obremenitve nepremičnine s služnostjo za postavitev in delovanje obravnavane energetske infrastrukture kot investitorke in služnostne upravičenke (drugi odstavek 110. člena ZUreP-1). Traso poteka ter način in trajanje služnosti je upravičenka v predlogu natančno opredelila. Škodo zaradi obremenitve nepremičnine parc. št. 1887 je ocenil sodni cenilec za gozdarstvo A.A. v skupnem znesku 2.141,00 EUR. Upravičenka je priporočeno po pošti vročila tožniku ponudbo za sklenitev pogodbe o pridobitvi služnosti v javno korist, ki je tožnik v 30-dnevnem roku ni sprejel. Ker se zahteva obremenitev nepremičnine s služnostjo v javno korist za namene iz prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, je izpolnjen prvi pogoj za nujni postopek iz prvega odstavka 104. člena ZUreP-1. Hkrati pa je upravičenka še navedla dodatne razloge za izbiro nujnega postopka, ki jih je organ podrobneje povzel. Organ je razpisal tudi ustno obravnavo, ki so se je udeležile vse stranke. Organ je nadalje ugotovil, da je predlog vložen v zakonskem roku štirih let po uveljavitvi prostorskega akta iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, saj je bila Uredba objavljena v Uradnem listu RS 30. 12. 2009, veljati pa je začela petnajst dni po objavi. Za obremenitev nepremičnine s služnostjo v javno korist je izkazana tudi konkretna javna korist, saj sega območje državnega prostorskega načrta po Uredbi tudi na nepremičnino parc. št. 1887, izkazana je tudi nujna potreba, saj brez ustanovitve te služnosti ni moč doseči postavitve in obratovanja javne infrastrukture za namen in v obsegu, kot jo določa Uredba. Izkazana javna korist razlastitvenega namena pa je tudi v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, pri čemer je upravičenka za potrebe javne koristi posegla v zasebno lastnino po izčrpanju vseh predpisanih zahtev, v zakonsko določenem obsegu. Po opravi ustne obravnave je organ še ugotovil, da je med strankama sporna višina odškodnine za obremenitev nepremičnine, pri čemer je tožnik predlagal dopolnitev mnenja cenilca A.A. Temu predlogu organ ni sledil, saj predloga tožnik ni utemeljil, po osmem odstavku 110. člena in drugem odstavku 104. člena ZUreP-1 pa je za odmero ustrezne odškodnine pristojno sodišče v nepravdnem postopku. Organ je upošteval tudi predlagani 30-dnevni rok za uskladitev višine odškodnine, vendar v danem roku oziroma do dneva izdaje odločbe uskladitve med strankama ni prejel. Ker je po petem odstavku 59. člena EZ upravičenka pri sodišču položila znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnine in polovico tega zneska za morebitno škodo, je organ ugotovil, da so podani pogoji za nujni postopek po 104. členu ZUreP-1. Pri gradnji predmetnega plinovoda je upravičenka vezana na Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2009-2018, h kateremu je dalo soglasje Ministrstvo za gospodarstvo, in v kateremu je določeno, da bo upravičenka obravnavani plinovod zgradila najkasneje v 2014. Poleg tega ima upravičenka s B. kot uporabnikom plinsko parne enote že sklenjeno ustrezno pogodbo o priključitvi na prenosno omrežje zemeljskega plina, na podlagi katere bi morala B. pričeti z odjemom zemeljskega plina v začetku leta 2011, sklenjen pa je bil tudi aneks k tej pogodbi, na podlagi katerega se je upravičenka zavezala k gradnji plinovoda in pridobitvi uporabnega dovoljenja najpozneje do 1. 7. 2014. Če upravičenka tega ne bi zagotovila, bi ji nastala velika gospodarska škoda, k temu pa je treba prišteti še škodo, ki jo bo utrpela B., ki je pri dobavitelju že kupila zemeljski plin, ki ga bo morala plačati, ne glede na to, ali ga bo porabila ali ne. Organ je tako odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodal, da iz petega odstavka 59. člena EZ ne izhaja, da bi moral biti sklep o sodnem pologu, N 49/2011 z dne 21. 12. 2011, pravnomočen, kar pomeni, da je ta zakonski pogoj izpolnjen. Interpretacija izpolnitve pogojev po petem odstavku 59. člena EZ, pod katerimi se lahko postopek šteje za nujni postopek, ne more biti odvisna od procesnih dejanj nasprotne stranke, na katera upravičenec ne more vplivati. Ne v Uredbi in ne v odločbi pa ni govora o parc. št. 1887/1, ampak o parc. št. 1887, k.o. ..., ki je navedena v 4. členu Uredbe, in ki je v lasti tožnika.

Tožnik je v tožbi uvodoma povzel potek dosedanjega postopka, navedel, da niso izpolnjeni pogoji po 59. členu EZ, saj sama položitev varščine in podan predlog ter sklep sodišča prve stopnje ob podani pritožbi zoper ta sklep nikakor ne more predstavljati pravilne in zadostne podlage za ugotovitev, da je ta pogoj izpolnjen, saj gre za vprašanje pravilne višine takšne varščine, kar je tožnik uveljavljal tudi v pritožbi zoper sklep. Zgolj navedba o višini še ne pomeni, da je takšen znesek pravilen in primeren, saj je to treba izkazati in ugotoviti tekom postopka, zaradi česar zakon zoper takšen sklep dopušča tudi vložitev pritožbe. Šele z izdajo sklepa je nasprotni udeleženec seznanjen o višini pologa in varščine. S tem pa je kršena osnovna in z ustavo zajamčena pravica do pritožbe in do sodelovanja v postopku, to pa pomeni, da takšen sklep sodišča brez pravnomočnosti ne more predstavljati in zagotoviti enega od dveh pogojev, ki morata biti kumulativno izpolnjena. Napačna je tudi navedba parcelne številke v obrazložitvi odločbe v 9. vrsti na 7. strani, kjer je organ navedel, da sega območje državnega prostorskega načrta tudi na nepremičnino parc. št. 1887/1. To ne drži, obrazložitev je sama s sabo v nasprotju in se odločbe ne da preizkusiti. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka. Glede na navedeno je tožnik predlagal, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo vseh stroškov.

Toženka je v zadevi poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Stranka z interesom A. d.o.o. je naprej opozorila na spremembo firme in naslova, povzela vsebino prvostopne odločbe, prerekala vse navedbe tožnika, opozorila na tretji odstavek 59. člena EZ in navedla, da ni nobene potrebe, da bi se višina ugotavljala v upravnem postopku, saj to ne predpisuje nobeden izmed zakonov. Razlog za takšno zakonsko ureditev pa je tudi očiten, saj bi se s tem močno zavlekel postopek pridobivanja nepremičnin, potrebnih za gradnjo javne infrastrukture. Tožnik je s pritožbo zoper sklep o sodnem pologu očitno želel preprečiti položitev pologa, vendar je stranka z interesom znesek kljub pritožbi položila. Nepremičnina pa je v izreku odločbe določena pravilno. Predlagala je zavrnitev tožbe in da sodišče tožniku naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je zanjo navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V obravnavanem primeru je sporno, ali je prvostopni organ, glede na to, da sklep, N 49/2011 z dne 21. 12. 2011, s katerim je sodišče na predlog stranke z interesom A. d.o.o. dopustilo sodni polog v znesku 3.211,50 EUR, zaradi vložene pritožbe tožnika še ni pravnomočen (ki se ne strinja z višino odškodnine), smel odločiti, da je postopek za obremenitev nepremičnine s parc. št. 1887, k.o. ..., nujni postopek, ter ali navedba parc. št. 1887/1 v obrazložitvi prvostopne odločbe, ki nedvomno ni predmet postopka, predstavlja takšno kršitev postopka, zaradi katere bi bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti.

V petem odstavku 59. člena EZ je določeno, da so postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po tem zakonu nujni, če je javna korist izkazana skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1 in če razlastitveni upravičenec pri sodišču položi znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini. Že iz jezikovne razlage citirane določbe izhaja, da je drugemu pogoju (poleg izkazanosti javne koristi po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1) zadoščeno že s položitvijo tam opredeljenega zneska pri sodišču in ni treba, da je sklep, ki ga izda sodišče v nepravdnem postopku v tovrstnih zadevah, pravnomočen. Iz podatkov spisa pa nedvomno izhaja, da je razlastitvena upravičenka (stranka z interesom) pri Okrajnem sodišču na Vrhniki znesek v višini 3.211,50 EUR (ki sestoji iz ocenjene odškodnine v višini 2.141,00 EUR in polovice tega zneska v višini 1.070,50 EUR) položila. Pri tem tudi ni pravno pomembno, da se tožnik z ocenjeno višino odškodnine ne strinja, saj bo o odškodnini oziroma njeni odmeri odločalo pristojno sodišče na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 (po tej določbi pripada v primeru ustanovitve služnosti lastniku odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček, o čemer odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika) v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZUreP-1 (po tej določbi pa organ, če razlastitveni upravičenec in zavezanec ne skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu, napoti stranki na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku, v primeru spora o pravici do odškodnine pa stranke napoti na pravdo). Sodišče zato tudi ne more sprejeti nadaljnjega tožnikovega ugovora, da je bil z vročitvijo sklepa o sodnem depozitu prvič seznanjen z višino pologa in varščine, saj je – kot to izhaja iz zgoraj citiranega petega odstavka 59. člena EZ - podlaga za opredelitev višine položenega zneska ocenjena odškodnina po cenitvi sodno zapriseženega cenilca. Kot kažejo podatki upravnih spisov, pa je tožnik to cenitev prejel 25. 9. 2010 skupaj z ponudbo stranke z interesom kot razlastitvene upravičenke za sklenitev pogodbe o pridobitvi služnosti v javno korist na obremenjeni nepremičnini v skladu s tretjim odstavkom 59. člena EZ in je bil torej z višino odškodnine seznanjen že v upravnem postopku pred izdajo prvostopne odločbe.

Napačna navedba parcelne številke nepremičnine, ki je predmet ustanovitve služnosti v javno korist (1887/1 namesto 1887), v obrazložitvi (natančneje v 9. vrsti 7. strani odločbe) pa tudi ne pomeni, da je obrazložitev sama s sabo v nasprotju oziroma, da se odločbe ne da preizkusiti, zaradi česar naj bi bila podana kršitev pravil postopka, saj je prvostopni organ pravilno opredelil obremenjeno nepremičnino v izreku odločbe. Slednji pa je po 213. členu Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP – tudi najpomembnejši del odločbe, saj se z njim odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba pa je pravilna in utemeljena, zaradi česar je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika in stranke z interesom temelji na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.