Jedro

Upnik v pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe, izvršba je bila ustavljena, ker ni sporočil naslova dolžnika, ne more predlagati naj sodišče uporabi 148. člen ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in samo uradoma ugotovi naslov dolžnika.

Izrek

Pritožba upnika se kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo, ker upnik kljub pozivu sodišča temu ni sporočil naslova dolžnika in zato izvršbe ni moglo opraviti.

Zoper ta sklep se je pritožil upnik in v pritožbi navaja, da je pri Upravni enoti K. zvedel, da ima dolžnik stalno prebivališče v K. Ta naslov je sodišču sporočil, vendar pa meni, da vročitev dolžniku ni bila opravljena. Upnik je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, zato predlaga, da se pisanje ponovno poskusi vročiti na navedeni naslov dolžniku, po sodnem vročevalcu. V primeru, da tudi to ne bi bilo uspešno, pa predlaga uporabo določil 148. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to je, da sodišče samo uradoma poizve za dolžnikov naslov.

Pritožba ni utemeljena.

Ne držijo pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni pravilno vročilo pisanja na naslov dolžnika v K., ki ga je upnik na poziv sodišča temu sporočil. Kot izhaja iz spisovnih podatkov, je sodišče prve stopnje na omenjeni naslov dolžniku sklep o izvršbi poskušalo vročiti, vendar je pošta pošiljko vrnila z navedbo, da se je dolžnik z omenjenega naslova odselil. Sodišče prve stopnje je zatem odredilo, da se pisanje dolžniku vroči na delovno mesto v L. K., vendar je L. K. sodišču sporočila, da je dolžniku delovno razmerje prenehalo že 22.12.1992. Sodišče prve stopnje je torej pravilno postopalo, ko je izvršbo ustavilo, saj te ne more opraviti. Predlog upnika v pritožbi, da naj sodišče ob uporabi 148. člen ZPP v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) samo uradoma poizve za dolžnikov naslov, pa je neutemeljen, kajti to določilo velja le, če stranka za verjetno izkaže, da sama ne more zvedeti za naslov tistega, kateremu naj se vroči pisanje. V pritožbi pa je takšen predlog neutemeljen, posebej pa zato, ker je sodišče naredilo vse oziroma še več kot je bilo potrebno, ko je skušalo dolžniku pisanje vročiti celo na delovno mesto, čeprav tega upnik ni niti predlagal. Neutemeljeno pritožbo upnika je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.