Jedro

Tožnik, ki ni imel položaja stranke v postopku, v katerem je bil izdan akt, ki ga izpodbija s tožbo, mora vložiti tožbo v odprtem tožbenem roku za stranke, to je v 30 dneh od vročitve odločbe stranki. Tožba, ki jo tak tožnik vloži po preteku tega roka, je prepozna in se zavrže na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Po preteku tega 30-dnevnega roka od vročitve odločbe stranki, lahko tožnik, ki mu odločba ni bila vročena, predlaga vrnitev v prejšnje stanje in priloži tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. 152/2000-8 z dne 5.7.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. in 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 10.12.1997. S to je tožena stranka ugodila pritožbi gospodarske družbe J.-J., d.o.o. iz L. in odpravila odločbo Upravne enote P. z dne 11.9.1997 (1. točka izreka) ter ugotovila, da navedena družba izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - trgovina in pekarna, v poslovnem prostoru market Lucija, v pritličju kompleksa v L., P. (2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožeča stranka ni imela položaja stranke v upravnem postpoku, zato ji izpodbijana odločba ni bila vročena. Vročena je bila le družbi J.-J., in sicer dne 10.12.1997 in je postala pravnomočna dne 9.1.1998, ko je iztekel 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Tožeča stranka je za izpodbijano odločbo izvedela dne 27.3.1998, tožbo zoper to odločbo pa je vložila dne 17.4.1998 (pravilno 11.4.1998), torej, ko je bila ta že pravnomočna, zato upravni spor ni dopusten. Sklicuje se na upravne spise iz katerih izhaja, da je tožeča stranka dne 20.4.1998 predlagala obnovo postopka zaradi razloga, ker ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Glede na navedeno tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo, ampak le dejanski interes.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa nejasna in sama s seboj v nasprotju. Iz sklepa namreč jasno ne izhaja, zaradi katerega razloga je bila tožba zavržena. Sodišče najprej navaja, da je bila tožba prepozna, nato pa, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo. Meni, da ima kot lastnik stavbe, v kateri se bo opravljala dejavnost, vsekakor pravni interes. Zatrjuje, da družba, kateri je bila izdana izpodbijana odločba, ni niti lastnik, niti najemnik poslovnih prostorov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik ni imel položaja stranke v postopku, v katerem je bil izpodbijani akt izdan in da mu izpodbijani akt ni bil vročen ter, da je zanj izvedel dne 27.3.1998. Sodišče je ugotovilo, to pa izhaja tudi iz podatkov v predloženih upravnih spisih, da je bila izpodbijana odločba vročena stranki, družbi J.-J., dne 10.12.1997. Rok za vložitev tožbe znaša 30 dni (26. člen ZUS) in prične teči z vročitvijo upravnega akta stranki (21. člen ZUS).

Tožnik bi zato moral tožbo vložiti v odprtem tožbenem roku, to je v 30 dneh od vročitve odločbe stranki. Po preteku tega roka bi tožnik lahko tožbo vložil le skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

Ker je tožnik tožbo, brez predloga za vrntev v prejšnje stanje, vložil dne 11.4.2000, to je po preteku 30 dnevnega roka od vročitve izpodbijane odločbe stranki, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo kot prepozno zavreči na podlagi 2. točke 34. člena ZUS. Sodišča ni tako ravnalo, ampak je tožbo zavrglo zaradi razloga iz 3. in 4. točke 34. člena ZUS, za kar po presoji pritožbenega sodišča ni imelo podlage. Po določbi 3. točke 34. člena ZUS sodišče tožbo zavrže, če akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V obravnavanem primeru, ko je predmet upravnega spora odločba o ugotovitvi pogojev za opravljanje dejavnosti, izdana na podlagi 6. odstavka 4. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki jo v upravnem postopku izda upravni organ, torej upravna odločba, razlog iz 3. točke 1. odstavka 34. člena ni podan. Po določbi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS pa sodišče tožbo zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Gre torej za vprašanje pravnega interesa za tožbo. Kdo ima pravni interes za vložitev tožbe izhaja iz določbe 18. člena ZUS. Po tej določbi je tožnik v upravnem sporu lahko posameznik, vsaka pravna oseba, organizacija, naselje, skupina oseb in drugi, ki mislijo, da je kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna korist z upravnim aktom kršena. Tožnik je v tožbi zatrjeval poseg v njegovo lastninsko pravico. Zato bi sodišča lahko tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS le, če bi v postopku predhodnega preizkusa tožbe ugotovilo, da izpodbijani akt očitno ne posega v njegovo lastninsko pravico. Take ugotovitve pa izpodbijani sklep na vsebuje.

Ker pa je, ne glede na navedeno, odločitev sodišča pravilna, čeprav na drugi pravni podlagi, uveljavljani pritožbeni razlogi, niso podani, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.