6. 4. 2006

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Izola, na seji dne 6. aprila 2006

odločilo:

Za odločanje o prekršku zoper A. A. zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Izola št. 44/11-484873-2005 z dne 29. 11. 2005, je pristojna Policijska postaja Izola.

Obrazložitev

1.Policijska postaja Izola je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Piranu vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po četrtem odstavku 25. člena v zvezi s prvim odstavkom 234. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče v Piranu se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog Policijski postaji Izola. Pri tem je navedlo, da je bil udeležen le obdolženec sam (sam je bil lahko telesno poškodovan, nastala je premoženjska škoda), zato obdolžencu ni mogoče očitati, da je povzročil prometno nesrečo, in ne pride v poštev uporaba 234. člena ZVCP-1. Sodišče navaja, da je za storitev prekrška relevantno le ogrožanje oziroma poškodovanje druge osebe ali njenega premoženja, ne pa domnevnega storilca prekrška. Sodišče je še navedlo, da je za izvedbo postopka o prekršku v konkretnem primeru pristojen prekrškovni organ.

3.Policijska postaja v zahtevi navaja, da so po njenem mnenju izpolnjeni vsi znaki prometne nesreče, zato meni, da se mora v tem primeru uporabiti 234. člen ZVCP-1, to pa pomeni, da je za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

5.Kot je razvidno iz zahteve za rešitev spora glede pristojnosti, je do zavračanja stvarne pristojnosti za odločanje pripeljala različna razlaga pojma prometna nesreča, ki je v ZVCP-1 opredeljena kot kvalifikatorna okoliščina, zaradi katere temeljni prekršek postane hujši. Stvarna pristojnost za odločanje o prekršku je torej odvisna od odločitve, ali gre pri obdolženčevem ravnanju za prometno nesrečo, zaradi katere je treba prekršek pravno opredeliti po prvem odstavku 234. člena ZVCP-1, ali ne gre.

6.Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Izola je razvidno, da se obdolžencu očita, da kot voznik v cestnem prometu ni vozil po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje. Na njegovem vozilu je nastala materialna škoda, sam je bil lahko telesno poškodovan. Po stališču Policijske postaje je obdolženec s tem povzročil prometno nesrečo II. kategorije po drugi alineji drugega odstavka 134. člena ZVCP-1, saj je bila ena oseba lahko telesno poškodovana. Po razlagi Policijske postaje gre tudi v tem primeru za prometno nesrečo, ko hitri postopek ni mogoč. Ker gre za primer, ki je enak sporu glede pristojnosti, o katerem je Ustavno sodišče že odločilo z odločbo št. P-23/05 z dne 24. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05), je bilo treba odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj