Jedro

Presoja, ali je stvar nevarna, mora biti abstraktna. Predmet presoje je (ne)varnost stvari v stanju in obliki, v kateri se uporablja. V takem stanju električna vtičnica ni nevarna stvar.

Izrek

I. Pritožbi obeh tožencev zoper sodbo se zavrneta in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka s pritožbo zoper sodbo.

III. Pritožba prvo tožene stranke zoper sklep se zavrže. IV. Prvo tožena stranka sama krije svoje stroške postopka s pritožbo zoper sklep.

Obrazložitev

1. Z vmesno sodbo je odločeno, da je tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine, uperjen zoper oba toženca, po temelju utemeljen.

2. S sklepom z dne 18.12.2013 je sodnemu izvedencu elektro stroke M. B., univ. dipl. inž. el. odmerjena nagrada v višini 255,40 EUR, odmerjen prispevek PIZ v višini 22,60 EUR in odrejeno plačilo nagrade kot avtorskega honorarja na izvedenčev osebni račun (I, II. in III. točka izreka). IV. točka izreka vsebuje odločitev, da se nagrada, stroški in prispevek PIZ, skupaj 278,00 EUR, nakažejo iz predujma prvo tožene stranke.

O pritožbah zoper sodbo

3. Pritožujeta se oba toženca.

4. Prvo tožena stranka uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da se jo oprosti odškodninske odgovornosti, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Trdi, da njene trditve niso upoštevane, saj je navedla, da je Ž. delal v desnem stanovanju dne 27.7.2001, nezgoda pa je bila v sosednjem stanovanju dne 11.7.2006, torej pet let po izvedbi del. Opozarja, da je šlo za staro napeljavo in za morebitne napake neznanih ljudi pri njihovih posegih v neomejenem časovnem obdobju. Trdi, da škodni dogodek ni posledica neustreznih ravnanj ali opustitev njenega zavarovanca. Opozarja na najemno pogodbo, s katero je najemnik – tožnikov oče – podpisal, da mu je v celoti znano dejansko stanje stanovanja. Ni upoštevano dejstvo, da so tožnikovi ljudje v stanovanjih bivali že od leta 1993, zato bi bilo neživljenjsko, da stanovanj ne bi poznali. Neupoštevana je odgovornost matere takrat 13-mesečnega tožnika. Ravnala je malomarno, ker je poleg otroka pustila ležati vklopljen električni podaljšek. Navajala je, da jo je že pred dogodkom streslo, iz česar sledi, da so najemniki probleme s to vtičnico imeli že pred škodnim dogodkom. Razen tega je navajala, da je bil otrok na napihljivi blazini, česar izvedenec glede na poškodbe ni potrdil. Mati torej sploh ni vedela, kje se otrok nahaja. Upoštevati je potrebno tudi, da so najemniki v času poškodbe namestili nov talni estrih, zato so bila tla še mokra. Ne soglaša z ugotovitvijo, da je vtičnica nevarna stvar, saj so vtičnice v uporabi v vsakdanjem življenju. Meni, da nastanek škodnega dogodka ni razjasnjen (npr. ml. tožnik bi se lahko dotaknil kakšnega drugega kontakta ali električne naprave ipd). Spregledana je najemnikova dolžnost obveščati najemodajalca o napakah stanovanja. Opozarja na neobrazloženost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi novega izvedenca. Izvedenec prvo tožene stranke na ogled ni vabil. Trdi, da je Ž. po izvedbi del opravil preizkus, zato ne vzdrži izvedenčeva trditev, da preizkus z merilnim instrumentom ni bil opravljen. Opozarja, da je en mesec po Ž. posegu v instalacijo posegala tudi družba Elektro Ljubljana, ki je na stroške F. J. odjavila števec. To je opozorjeno v vlogah drugo tožene stranke z dne 19.1.2011 in 25.10.2012. Opozarja, da premestitev obravnavane vtičnice k napeljavi drugega stanovanja ni izkazana.

5. Tudi drugo tožena stranka uveljavlja vse tri, z ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja na Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj, iz katerega izhaja dolžnost najemnika, da skrbi za vzdrževanje pokvarjenih oz. poškodovanih varovalk, vtičnic, stikal ipd. Za nedokazano označuje, da Ž. v letu 2001 ni opravil potrebnih meritev. Opozarja na Ž. izpoved, da je bila instalacija preizkušena oz. napravljena tako, kakor zahtevajo predpisi, sodišče pa je sledilo izvedencu, ki je o vzroku nesreče zgolj ugibal. Opozarja na nasprotje med ugotovitvijo organov pregona o zvezanosti ničelnega kontakta in ozemljitvenega kontakta s pomočjo debelejšega kabla brez izolacije in ugotovitvami izvedenca. Izvedenec je pojasnil, da sama prevezava ni nič izjemnega in da prevezava v vtičnici ne more povzročiti napetosti na električnem podaljšku. Vztraja, da je elektična inštalacija v oddajanem stanovanju delovala normalno. Njena obnova leta 2001 je bila strokovno izvedena. Opravljene so bile tudi ustrezne meritve, ki so pokazale, da napake na elektro instalaciji ni. Zanika objektivno odgovornost. 6. Tožeča stranka je na pritožbi odgovorila. Opozarja na previdnost pri presoji Ž. izpovedi in opozarja, da bi Ž. moral podati pisno izjavo o načinu merjenja in rezultatih. Pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo nevarnost vtičnice, ki je bila pod napetostjo 220 V, ker je nekdo posegel vanjo (fazni vodnik je bil priključen na skupaj vezana kontakta – nevtralno-ničelni kontakt in zaščitno-ozemljitveni kontakt). S tem je ugotavljalo nevarnost vtičnice v konkretnem primeru, torej vtičnice, katere lastnosti so bile pogojene z vzrokom, ki ne izvira iz nje same oz. iz njenih tehničnih lastnosti in načina njene uporabe. Ravnalo je nepravilno, kajti nevarnost stvari je treba presojati abstraktno; torej nevarnost vtičnice z lastnostmi in značilnostmi, ki jih ima. Taka vtičnica pa ni nevarna stvar. Gre za v sklopu električne inštalacije vgrajen pripomoček, ki omogoča uporabo električne energije. Skozi vtičnico je električna energija dostopna s pomočjo tehničnega pripomočka (uporabnika), za človeka pa je ob običajnem rokovanju, tudi dotikanju njene notranjosti, nenevarna. Prvo tožena stranka pravilno ugotavlja, da rokovanje z vtičnico ne terja niti posebne usposobljenosti niti izkušenosti; vtičnice vsi vsakodnevno uporabljamo; v vsakem stanovanju jih obstaja večje število. Sodišče, ki je obravnavalo nevarnost konkretne vtičnice, katere značilnosti so bile pogojene s posebnimi okoliščinami in ravnanji fizičnih oseb (krivdno ustvarjen položaj), je ravnalo nepravilno. Presoja, ali je stvar nevarna, mora biti abstraktna – presojati je treba (ne)varnost stvari v stanju in obliki, v kateri se uporablja (1). V takem stanju vtičnica ni nevarna stvar, saj zaradi svojih lastnosti in načina uporabe ne pomeni nevarnosti za nastanek škode. Oba pritožnika zato utemeljeno nasprotujeta materialnopravni ugotovitvi, da je vtičnica nevarna stvar.

9. Preverljiva in logična ter zato prepričljiva pa je dokazna ocena, katere rezultat je ugotovitev, da je drugi toženec – najemodajalec – kriv za nastanek škodnega dogodka. Najemniku je bil dolžan izročiti v uporabo stanovanje z varno električno inštalacijo, zato je manj pomembno, ali je bila napaka v inštalaciji levega stanovanja prisotna že ob začetku najema stanovanja, ali je bila napaka storjena ob priliki popravil, ki jih je po najemodajalčevem naročilu – dne 27.7.2001 – izvedel A. Ž. s.p. Tožnikov stari oče (F. J.) je leta 1998 najel levo stanovanje (št. 2), v katerem je prišlo do škodnega dogodka, dne 1.8. 2001 pa še desno stanovanje (št. 1). Ž. poseg v električno instalacijo je bil izveden tik pred najemom dodatnega (desnega) stanovanja. Ob prenovi instalacije v desnem stanovanju (julija 2001) je bilo torej že jasno, da bosta v bodoče obe stanovanji v uporabi istega najemnika. Nič nenavadnega zato ne bi bilo, če bi do prevezave sporne vtičnice (levega stanovanja) na števec desnega stanovanja, prišlo ob tej priložnosti. Izvedenec navaja, da je bil razdelilec tedaj razdrt; v primeru kasnejšega preklopa bi ga bilo treba ponovno razdreti. Neposredno po najemu dodatnega stanovanja (dne 24.8.2001) je F. J. enega od merilnih mest odjavil (dokaz B5) in porabo obeh stanovanj evidentiral na enem merilnem mestu - števcu.

10. Bistvena je ugotovitev, da po sklenitvi najemne pogodbe najemniki v električno napeljavo oz. sporno vtičnico niso posegali. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim sodiščem, ki sledi tožeči stranki, da to ni bilo storjeno. Da bi najemniki imeli interes za poseg v električno inštalacijo (npr. prestavljali ali na novo izvedli vtičnico in podobno) ni bilo zatrjevano. Nasprotno! Dokazni postopek je pokazal, da je bila vtičnica precej neuporabna, ker je bila locirana za pohištvom. Sodišče prve stopnje pravilno sklepa, da bi bilo nelogično, če bi najemnik sam na svoje stroške izvajal dela na električni inštalaciji, ker je vzdrževanje električnih inštalacij naloga najemodajalca. Tožnikov zakoniti zastopnik je bil prepričljiv v svoji izpovedi, da se nihče od domačih na električno inštalacijo ne spozna in ni sposoben posegati vanjo.

11. Izvedenec je prepričljivo pojasnil, da se napaka pri vezavi v primeru dvožilne električne instalacije, kakršna je bila pred obravnavano vtičnico, lahko zgodi tudi strokovnjaku. Zaradi spremenjenih predpisov in tehničnega napredka se je na dvožilno električno inštalacijo priključevala ŠUKO vtičnica, kar se je v praksi izvajalo kot prilagoditev z (dodatnim) golim vodnikom, pritrjenim k nevtralno – ničelnemu vodniku. Iz kriminalističnega zapisnika (dokaz B11) je razvidno, da sta bila oba vodnika dvožilne napeljave sive barve, zato je zamenjava ničelnega – nevtralnega vodnika za faznega, kar je vzrok napetosti, možna ali celo verjetna. Samo preizkus s tehničnim pripomočkom po izvedbi prevezave možnost zamenjave izključi. Če bi Ž. preveril celotno instalacijo, v katero je posegal, bi napako odkril – ne glede na to, ali je nastala zaradi nepravilne povezave vodnikov v vtičnici ali zaradi stika faze z ozemljitvijo v katerem drugem delu inštalacije. Da tega ni storil, je zaradi nastanka škodnega dogodka očitno. Njegovi drugačni trditvi zato ni mogoče slediti. Kot že rečeno, pa ni bistveno, ali je prevezavo izvedel A. Ž., ali kdo drug po naročilu najemodajalca, ali kdo drug že pred sklenitvijo najemne pogodbe v letu 1998. Ob najemu je bil najemodajalec dolžan najemniku izročiti varno delujočo električno inštalacijo. Kot je navedeno že zgoraj, je bistveno, da tožnikovi ljudje (najemniki) v instalacijo niso posegali, kar je prvostopenjsko sodišče prepričljivo ugotovilo.

12. Tudi pritožbeno sodišče soglaša z izvedencem, da je do električnega udara lahko prišlo po več letih uporabe vtičnice, ker pred tem očitno nihče ni prijel za ozemljitveni kontakt, električne naprave (uporabniki) pa so izvedene po sistemu dvojne izolacije. Iz izpovedi prič je razvidno, da je bila vtičnica za pohištvom, ki ga je bilo pred uporabo treba odmakniti, zato se je malo uporabljala – izključno za polnjene telefonov in napajanje računalnika.

13. Ker pravilno izvedena vtičnica in vanjo vtaknjen električni podaljšek nista nevarna, tožnikovi materi J. J., ki je tožnika v času škodnega dogodka varovala, ni mogoče očitati prispevka k nastanku škode. Iz izpovedi J. ni razvidno, da bi bila z nepravilnim delovanjem vtičnice seznanjena oz. da bi na njeno nepravilno delovanje lahko posumila.

14. Pritožbeni očitek prvo tožene stranke, da sam nastanek dogodka ni razjasnjen, je navržen. Nobenih indicev ni, da bi se tožnik dotaknil kakšnega drugega kontakta ali električne napeljave. Izpoved J. J., ki je bila ob škodnem dogodku prisotna, ne dopušča dvoma, da je tožnik prijel za električni podaljšek. Ali je bil tožnik ob tem na blazini ali na tleh, pa za odločitev o temelju zahtevka ni pomembno.

15. Ker je mnenje izvedenca M. B., univ. dipl. inž. el. vseobsegajoče in razumljivo, potrebe po postavitvi novega izvedenca ni. Dokazovanje z novim izvedencem je treba ponoviti zgolj v primeru nejasnega, nepopolnega mnenja ali v primeru razlik in nasprotij med mnenji. Na ogledu izvedenca je bila prisotna drugo tožena stranka. Ker prvo tožena stranka, ki na ogled ni bila vabljena, ne navaja, da je to na izid postopka vplivalo, relativna bistvena kršitev postopka ni podana.

16. Da bi v Električno inštalacijo ob priliki odjave enega od merilnih mest posegala tudi družba Elektro Ljubljana, ni bilo zatrjevano. V vlogi z dne 19.1.2011 je drugo tožena stranka predlagala zgolj poizvedbe o datumu odstranitve enega od obeh priključnih mest. V vlogi z dne 25.10.2012 je drugo tožena stranka zanikala odgovornost za napako, ki bi nastala pri odjavi enega od priključnih mest. Da bi takrat kakšna napaka nastala, ni zatrjevala.

17. Opozorilo drugo tožene stranke na dolžnost najemnika, da skrbi za vzdrževanje pokvarjenih oz. poškodovanih varovalk, vtičnic stikal ... je nepotrebno, ker sporna vtičnica ni bila poškodovana. Gre za skrito napako oz. nevarnost, zato se s podpisom najemne pogodbe, v kateri se navaja, da je najemniku dejansko stanje stanovanja znano, najemnik ni odpovedal povrnitvi škode. Nična bi bila izjava, s katero bi oškodovanec privolil, da mu nekdo povzroči škodo z dejanjem, ki je po zakonu prepovedano (drugi odstavek 140. čl. OZ).

18. Nobenih razlik med ugotovitvami organov pregona in izvedenčevimi ugotovitvami ni. Ob ustnem podajanju mnenja je izvedenec na željo strank in sodišča skušal mnenje podati na čimbolj poljuden način. Izvedenec ni zagovarjal prakse, kakršna se je po letu 1966 izvajala. Zgolj opozoril je nanjo, pa tudi, da vzrok napetosti ni bila na ta (nedovoljen) način prilagojena napeljava (vezanost ničelnega in ozemljitvenega kontakta) ampak njena neustrezna izvedba (vezanost ozemljitvenega in faznega kontakta). Ravno to so ugotovili tudi organi pregona. Izvedenec je mnenje podajal na podlagi njihovih ugotovitev.

19. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, sta na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožbi obeh tožencev zavrnjeni. Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).

O pritožbi zoper sklep

20. Pritožuje se prvo tožena stranka. Opozarja na obrazložitev, da je dodaten avtorski honorar oz. izvedenino dolžna plačati, ker je predlagala zaslišanje izvedenca. Pojasnjuje, da ni zahtevala zaslišanja izvedenca, temveč je v pripravljalni vlogi z dne 15.7.2013 predlagala postavitev novega izvedenca elektro stroke in to tudi obrazložila. Iz tega razloga se ne strinja s tem, da je dolžna plačati izvedenino. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in da jo pritožbeno sodišče oprosti plačila izvedenine. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

21. Pritožba ni dovoljena.

22. V IV. točki izreka vsebovana odločitev – o poplačilu izvedenine iz predujma, založenega s strani prvo tožene stranke – je odločitev procesnega vodstva. Odločeno je zgolj o začasnem (v teku postopka izvedenem) pokritju stroškov, ki so nastali z izvedbo dokaza (153. čl. ZPP). Odločitev o stroških postopka, med katere sodijo tudi stroški izvedenca, bo sprejeta na zaključku postopka in sicer skladno z uspehom strank v postopku; skladno s 154. čl. ZPP.

23. Pritožba prvo tožene stranke, ki se pritožuje izključno zoper IV. točko izreka, ni dovoljena, ker pritožba zoper sklepe procesnega vodstva ni predvidena. Nedovoljeno pritožbo zavrže pritožbeno sodišče, če tega ne stori že prvostopenjsko sodišče (343. čl. ZPP v zvezi s 352. čl. ZPP). Pravdni stranki sta bili s pravnim poukom sicer poučeni, da je tudi zoper IV. točko izreka pritožba dovoljena, kar pa na odločitev pritožbenega sodišča ne vpliva. Sodišče namreč strankama ne more podeliti več pravic, kot jima jih daje zakon.

24. Ker s pritožbo ni uspela, prvo tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tudi v pritožbenem postopku je merilo za povrnitev stroškov uspeh (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

(1) Za abstraktnost presoje (nevarne) dejavnosti se je Vrhovno sodišče izreklo z odločbo II Ips 397/2004.