Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če za kazniva dejanja, kot najhujša kazniva ravnanja, obstaja rok, ko prenehajo pravne posledice obsodbe, ter če je v Pravilih tožene stranke za prekrške in disciplinsko izključitev določeno, da pravne posledice prenehajo po 5 letih od pravnomočnosti ustrezne odločbe, potem je še toliko bolj logično, da se po določenem času ne morejo več upoštevati kot razlog zaradi katerega lovska družina šteje, da lahko prosilec zlorabi lovsko orožje, določena ravnanja prosilca iz preteklosti.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožnik sam nosi stroške pritožbe, tožena stranka pa sama nosi stroške odgovora na pritožbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim je tožnik zahteval, da se razveljavi sklep Občnega zbora tožene stranke z dne 5. 3. 2017 o zavrnitvi pritožbe tožnika in sklep Upravnega odbora tožene stranke z dne 13. 12. 2016 o zavrnitvi prošnje tožnika za sprejem v članstvo tožene stranke in da je tožena stranka dolžna izdati sklep s katerim tožnika sprejme v članstvo, sicer bo takšno listino nadomestila sodba. Tožniku, ki v pravdi ni uspel, je sodišče prve stopnje naložilo da toženi stranki povrne pravdne stroške 373,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sodbo je pravočasno vložil pritožbo tožnik in sicer uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo ali je tožena stranka pozvala tožnika k povrnitvi pravdnih stroškov zadeve II P 611/2013, kar naj bi bil po mnenju prvostopenjskega sodišča eden od razlogov za zavrnitev sprejema v članstvo. Tožnik kot laik ni vedel na kateri račun naj plača stroške pravdnega postopka, niti ni vedel če je obveznost plačila sodnih stroškov zapadla v plačilo, saj niti ni bil seznanjen s tem, da je navedena sodba postala pravnomočna. Konkretno neplačilo sodnih stroškov zato po mnenju pritožnika ne more biti enačeno z zavestnim odklanjanjem in ignoriranjem plačevanja obveznosti društvu. Pritožnik meni, da v navedenem delu ni dejansko stanje popolnoma ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo razlogov zaradi katerih tožnik ni plačal sodnih stroškov toženi stranki. Pa tudi sicer pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje samovoljno širilo taksativno določene razloge odklonitve prošnje za sprejem v članstvo iz drugega odstavka 6. člena Pravil tožene stranke, saj ti govorijo samo o obveznostih do prejšnje lovske družine prosilca in ne do lovske družine, ki odloča o sprejemu v članstvo. Ker pritožnik ni bil član nobene druge lovske družine, meni, da ni podan odklonilni razlog iz drugega odstavka 6. člena Pravil tožene stranke. V zvezi z drugim razlogom, ki ga je v sodbi kot razlog za odklonitev sprejema pritožnika v članstvo tožene stranke, ugotovilo sodišče: obstoj dejanja zaradi katerega je bilo prosilcu v upravnem postopku odvzeto orožje in njegova ravnanja kažejo na to, da bi lahko zlorabil lovsko orožje, da je bil disciplinsko izključen iz katerekoli lovske družine, pa pritožnik meni, da je sodišče prav tako napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče je namreč poudarilo, da ta razlog ni vezan na noben rok, kar pomeni, da se lahko ta razlog uveljavlja neomejeno dolgo in da se eventualno dejanje, ki bi lahko predstavljalo disciplinsko kršitev sankcionira huje kot v primeru, če bi bil pritožnik obsojen za kaznivo dejanje. Pritožnik opozarja, da je od domnevne kršitve pravil s strani pritožnika do dneva vložitve ponovne prošnje minilo že več kot 6 let. Če bi že enačili izstop iz društva in disciplinsko izključitev iz društva, potem bi po mnenju pritožnika moralo sodišče oba primera prenehanja članstva obravnavati enako in petletne prepovedi ponovne včlanitve ne bi smelo časovno širiti. Pritožnik predlaga, da naj pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi sodbo in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.
3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka, ki navaja, da ne drži, da tožnik ne bi bil seznanjen glede plačila obveznosti sodnih stroškov, saj je imel v pravdnem postopku II P 611/2013 istega pooblaščenca kot v navedeni pravdni zadevi, dolžnik pooblaščenca pa je bila tudi, da tožnika obvesti in pozove k plačilu sodnih stroškov. Sicer pa tožena stranka pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe, pritožniku pa naj se naložijo v plačilo stroški pritožbenega postopka.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
6. Pritožbeno sodišče pritrjuje tožniku, da je zadnji stavek drugega odstavka 6. člena Pravil tožene stranke vnesen zaradi etičnih razlogov in kot izraz spoštovanja in solidarnosti do druge lovske družine. Vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča isti etični razlogi (še toliko bolj) pomenijo, da mora imeti prosilec za sprejem v članstvo poravnane obveznosti tudi do iste lovske družine, če je pred tem bil njen član. Nobene logične razlage ni zakaj bi bile obveznosti do druge lovske družine odklonitveni razlog, obveznosti do iste lovske družine pa ne. Neporavnane obveznosti namreč v vsakem primeru pomenijo zmanjšanje zaupanja, da bo prosilec v primeru, če postane član lovske družine vnaprej redno izvrševal svoje obveznosti. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, je imel tožnik v pravdi II P 611/2013 Okrajnega sodišča v L. pooblaščenca, ki je prejel sodbo iz katere izhaja obveznost plačila pravdnih stroškov. Glede na to je bil tožnik zadosti informiran o svojih obveznostih, ki izvirajo iz pravnomočne sodne odločbe, in ni bilo potrebno, da bi morala tožena stranka tožniku poslati opomin za plačilo stroškov. Pritožbeno sodišče še dodaja, da sodišču prve stopnje tudi ni bilo potrebno ugotavljati razloga za neplačilo tožnikovih obveznosti, zadošča namreč že ugotovitev, da tožnik svojih obveznosti ni poravnal. Kot je zapisalo sodišče prve stopnje, razlog neporavnanih obveznosti povsem zadošča za odklonitev tožnika za sprejem v članstvo pri toženi stranki.
7. Glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da odklonitveni razlog iz 3. točke prvega odstavka 7. člena Pravil tožene stranke ni vezan na noben rok, pa pritožbeno sodišče pritrjuje tožniku, ki v pritožbi meni, da to ne drži. 4. in 5. točka prvega odstavka 7. člena Pravil namreč določata 5 letni rok od pravnomočne obsodbe za določene prekrške in kazniva dejanja oz. od pravnomočnosti izključitve. 5 letni rok za prenehanje pravnih posledic obsodbe določa v drugem odstavku 80. člena tudi Kazenski zakonik. Če torej za kazniva dejanja, kot najhujša kazniva ravnanja, obstaja rok, ko prenehajo pravne posledice obsodbe, če je v Pravilih tožene stranke za prekrške in disciplinsko izključitev določeno, da pravne posledice prenehajo po 5 letih od pravnomočnosti ustrezne odločbe, potem je še toliko bolj logično, da se po določenem času ne morejo več upoštevati kot razlog zaradi katerega lovska družina šteje, da lahko prosilec zlorabi lovsko orožje, določena ravnanja prosilca iz preteklosti. Od dejanja, ki se očita tožniku (ko je tožnik v lovišču imel orožje, pa tega ne bi smel), je minilo toliko, da tega ravnanja ni več mogoče upoštevati kot ravnanje, ki naj bi kazalo na to, da lahko tožnik zlorabi lovsko orožje. Kot namreč izhaja iz sodbe v pravdni zadevi II P 611/2013 Okrajnega sodišča v L., gre pri tožniku za ravnanje iz decembra 2009, kar pomeni, da je do vložitve tožnikove prošnje 18. 5. 2016 minilo že 6 let in pol, to pa je po oceni pritožbenega sodišča toliko, da ravnanja tožnika ni več mogoče upoštevati kot ravnanje, ki kaže da bi lahko prosilec zlorabil lovsko orožje.
8. Ne glede na to zadnjo ugotovitev pritožbenega sodišča pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Podan je namreč en odklonitveni razlog (neporavnane obveznosti), kar pa seveda zadošča, da je tožena stranka odklonila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo.
9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam trpeti stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ker tožena stranka v odgovoru na pritožbo ponavlja svoje prejšnje navedbe, nosi sama stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP)