Jedro

Po določbi 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je za dovolitev vpisa na podlagi sodne odločbe (v predmetni zadevi odločbe v postopku zaradi ustanovitve nujne poti) potrebno, da se ta odločba glasi zoper osebo, ki je vpisana kot lastnik služeče stvari. Kdo je ta oseba, določajo tudi pravila stvarnega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s katerim zemljiškoknjižna pomočnica ni dovolila vknjižbe nujne poti na nepremičnini 440/13 v korist nepremičnin 440/6 in 440/81, vse k.o. ... . Iz razlogov sklepa izhaja, da je bil sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 9/2015 z dne 9.6.2015, ki je podlaga predlaganemu vpisu, izdan v nepravdnem postopku zaradi vzpostavitve nujne poti in da so bile stranke tega postopka M. in J. D., Mestna občina ... in Stanovanjska zadruga A. Pri nepremičnini parc.št. 440/13 pa je bilo ob začetku tega postopka poleg Stanovanjske zadruge A. vpisanih še 14 solastnikov. Vpisi nanje učinkujejo različno, od 2013 do 2016. Vpis zato glede na stanje zemljiške knjige ni dovoljen (lastniško stanje je bilo vsaj delno spremenjeno že pred izdajo sklepa N 9/2015).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica M. D.. Sodišče prve stopnje bi moralo predlogu ugoditi, saj sodna odločba učinkuje zoper enega solastnika (Stanovanjsko zadrugo A.). Zaključek, da vknjižba nujne poti zgolj na enega solastnika ni mogoča, je napačen. Ti razlogi namreč v zemljiškoknjižnem postopku ne morejo biti upoštevni, upoštevajo se lahko samo v nepravdnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati, ali so bili v nepravdnem postopku zaradi nujne poti udeleženi vsi solastniki, temveč mora zgolj izvesti odločbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je za dovolitev vpisa na podlagi sodne odločbe (v predmetni zadevi odločbe v postopku zaradi ustanovitve nujne poti) potrebno, da se ta odločba glasi zoper osebo, ki je vpisana kot lastnik služeče stvari. Kdo je ta oseba, določajo (poleg vpisov v zemljiški knjigi) tudi pravila stvarnega prava. Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini. Povedano pomeni, da je pravno nemogoče ustanoviti služnostno pravico na idealnem solastniškem deležu nepremičnine, zato predstavljajo "osebo", zoper katero se mora glasiti odločba, ki je podlaga vpisu, vsi solastniki nepremičnine skupaj. V predmetni zadevi torej vpisa glede na stanje zemljiške knjige, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni mogoče dovoliti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).